Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
eléktromehánski štévec -ega -vca m števec z integriranim električnim in mehanskim sistemom S: eléktromehánski merílnik electromechanical meter elektromechanischer Zähler m
eléktrometalurgíja -e ž industrijsko pridobivanje in predelava kovin z elektroliznimi ali elektrotermičnimi postopki PRIM.: elektrolíza, eléktrotermíja electrometallurgy Elektrometallurgie f
eléktromotór -ja m stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko electric motor, electromotor Elektromotor m
elektrón -a m 1. negativno nabit elementarni delec v atomu z maso m = 5,486 · 10–4 Da (točneje m = 5,485 799 094 3(23) · 10–4 Da), nabojnim številom z = –1 in spinom ½, simbol e–, e 2. zaščiteno trgovsko ime za zlitino magnezija (wMg ≤ 90 %) in aluminija (wAl = 10 %), tudi manjših primesi cinka ali kositra, zaradi velike trdnosti in majhne gostote se uporablja zlasti kot gradivo za letala electron (1), Elektron alloy (2) Elektron n (1), Elektronmetall n (2)
eléktronegatívnost -i ž težnja atoma ali funkcionalne atomske skupine, da privlači vezni elektronski par v kemijski vezi electronegativity Elektronegativität f
elektrónika -e ž 1. področje elektrotehnike, ki obravnava prevajanje električnega toka skozi pline, vakuum, polprevodnike ali prevodnike 2. področje elektrotehnike, ki obravnava razvoj in uporabo elektronskih naprav, npr. elektronk, tranzistorjev, magnetnih ojačevalnikov electronics Elektronik f
elektrónska absorpcíjska spektroskopíja -e -e -e ž spektroskopija, pri kateri se absorbira svetloba, ki po energiji ustreza preskoku elektrona v atomu preiskovanega vzorca, v ultravijoličnem ali vidnem območju in se uporablja predvsem za ugotavljanje koncentracije ionov prehodnih kovin v raztopinah S: UV/VIS spektroskopíja electron absorption spectroscopy Elektronenabsorptionsspektroskopie f
elektrónska blískovka -e -e ž naprava, ki oddaja močne in kratkotrajne svetlobne signale, npr. pri fotografiranju PRIM.: stroboskóp electronic flash Elektronenblitz m
elektrónska difrákcija -e -e ž pojav, pri katerem se ob prehodu curka elektronov skozi snov ti sipajo na atomih PRIM.: nevtrónska difrákcija, réntgenska difrákcija electron difraction Elektronenbeugung f, Elektronendiffraktion f
elektrónska difrákcijska analíza -e -e -e ž metoda za raziskovanje zgradbe snovi z elektronsko difrakcijo, ki daje značilen uklonski vzorec electron diffraction analysis Elektronendiffraktionsanalyse f
elektrónska gostôta -e -e ž 1. merilo za verjetnost, s katero se elektron nahaja na določenem mestu v molekuli 2. številska gostota elektronov, npr. v polprevodnikih electron density Elektronendichte f
elektrónska konfigurácija -e -e ž razporeditev elektronov v elektronskem ovoju atoma po različnih energijskih nivojih oziroma atomskih orbitalah electron configuration Elektronenkonfiguration f
elektrónska míkroanalíza -e -e ž metoda neporušne elementne mikroanalize, pri kateri se fokusirani curek visokoenergijskih elektronov usmeri na površino vzorca, pri čemer se inducira značilno rentgensko sevanje, uporablja se pri metalurških preiskavah, ugotavljanju napak electron probe microanalysis Elektronenstrahlmikroanalyse f
elektrónska óptika -e -e ž optika, pri kateri se namesto svetlobnega žarka uporablja curek elektronov, pri čemer se namesto običajnih optičnih elementov, kot so leče, prizme, uporabljajo električna in magnetna polja, npr. v katodni cevi, elektronskem mikroskopu electronic optics Elektronenoptik f
elektrónska páramagnétnoresonánčna spektroskopíja -e -e -e ž spektroskopija, ki je podobna jedrski magnetnoresonančni spektroskopiji, le da namesto resonance spinov atomskih jeder izrablja resonanco spinov samskih elektronov in se uporablja za preučevanje kovinskih kompleksov in organskih prostih radikalov v biologiji, kemiji, fiziki krat. EPR/ESR S: EPR-spektroskopíja, elektrónska spínskoresonánčna spektroskopija, ESR-spektroskopíja electron paramagnetic resonance spectroscopy paramagnetische Elektronenresonanz-Spektroskopie f
123 124 125 126 127


Več o kemijskem slovarju