Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
aldopentóza -e ž pentoza, ki ima karbonilno funkcionalno skupino vezano kot aldehidno skupino, –CHO, npr. riboza aldopentose Aldopentose f
aldotrióza -e ž aldoza s tremi ogljikovimi atomi v molekuli, npr. gliceraldehid aldotriose Aldotriose f
aldotetróza -e ž aldoza s štirimi ogljikovimi atomi v molekuli, npr. eritroza aldotetrose Aldotetrose f
aldóza -e ž enostavni sladkor, ki ima v svoji molekuli aldehidno skupino, npr. glukoza aldose Aldose f
aldrín -a m insekticid na osnovi heksakloro-heksahidro-dimetano-naftalena, uporabljal se je kot insekticid, ker pa je uvrščen med obstojne organske spojine, je njegova uporaba v Evropi omejena aldrin Aldrin n
alén -a m 1. ogljikovodik z ogljikovim atomom, ki je z dvojnima vezema vezan na sosednja ogljikova atoma 2. najenostavnejši alen, CH2=C=CH2, uporablja se kot izhodna snov za proizvodnjo insekticidov, skupaj s propinom kot sestavina plinskega goriva MAPP za plamensko varjenje in rezanje S: metilacetilén, propadién Sp: alilén allene Allen n
álfa délec -- -lca m subatomski delec, ki sestoji iz dveh protonov in dveh nevtronov in je identičen jedru helijevega atoma, nastaja pa pri alfa-razpadu radioizotopov S: α-delec α-particle α-Teilchen n
álfa ogljíkov atóm -- -ega -a m ogljikov atom, na katerega je neposredno vezana funkcionalna skupina, npr. karbonil S: α-ogljíkov atóm alpha carbon atom alpha Kohlenstoffatom n
álfanumêrični kód -ega -a m kod, ki je sestavljen iz znakov za črke in števke S: črkóvno-števkóvni kód alphanumeric code alphanumerischr Code m
álfa razpád -- -a m radioaktivni razpad atomskega jedra, pri katerem se izseva alfa delec S: α-razpad alpha decay Alphazerfall m
álfa sévanje -- -a s ionizirajoče sevanje, posledica razpada radioizotopov, ki oddajajo alfa delce S: α-sévanje Sp: álfa žárki alpha radiation, α-radiation α-Strahlung f
álfa seválec -- -lca m naravni ali umetni radioaktivni izotop, ki ob razpadu oddaja alfa sevanje, npr. plutonij alpha emitter Alphastrahler m
álfa želézo -- -a m železo s telesno centrirano kristalno strukturo, obstojno pod 910 °C, simbol α-Fe S: želézo álfa Sp: ferít (2) alpha iron Alpha-Eisen n
Alfvénovo števílo -ega -a s [alfvénovo] značilno število, razmerje med hitrostjo plazme in Alfvénovo hitrostjo valovanja, simbol Al, Al = = v/vA, kjer je v hitrost, B gostota magnetnega pretoka, ρ masna gostota, μ magnetna permeabilnost in vA Alfvénova hitrost valovanja, vA = Alfvén number Alfvén-Zahl f
algébra -e ž 1. mat. področje matematike, ki obravnava računanje s simboli, navadno črkami, in znaki 2. mat. metoda reševanja problemov s simboli, navadno črkami, za neznane veličine algebra Algebra f
18 19 20 21 22


Več o kemijskem slovarju