Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
diafrágemski postópek -ega -pka m postopek za pridobivanje natrijevega hidroksida, klora in vodika z elektrolizo raztopine natrijevega klorida ob uporabi azbestne diafragme za ločitev katodnega prostora od anodnega PRIM.: amalgámski postópek, Castner-Kellnerjev postópek, klóralkálijska elektrolíza diaphragm process Diaphragmaverfahren n
diafrágma -e ž 1. pregrada, vmesna stena, ki kaj loči, razmejuje, npr. polprepustna stena, ki v elektrolizni celici loči katodni prostor od anodnega 2. sestavni del, element v obliki tanke, neprepustne elastične ploščice, pregrada med dvema delovnima medijema, npr. v membranski črpalki S: membrána (3) 3. sestavni del, element, ki se uporablja kot zaznavalo v merilnikih tlaka, npr. v membranskem manometru S: membrána (4) diaphragm Diaphragma f
diagrám -a m v koordinatnem sistemu grafično prikazana funkcijska odvisnost dveh ali več veličin, npr. diagram parnega tlaka, diagram rosišča, diagram tlak–temperatura PRIM.: gráf, shéma diagram, plot Diagramm n
diagrám zrnávosti -a -- m diagram, ki prikazuje masne deleže frakcij delcev v odvisnosti od njihove velikosti sieve diagram Körnungsdiagramm n
Diakonovo števílo -ega -a s število, ki izraža odvisnost hitrosti reakcije od hitrosti toka skozi reakcijski prostor, simbol Di, Di = K/v, kjer je K hitrostna konstanta, v hitrost pretoka skozi reakcijski prostor Diakon number Diakon-Zahl f
dialíza -e ž izločanje topnih snovi z nizko molsko maso iz koloidnih raztopin s polprepustno membrano dialysis Dialyse f
dializát -a m raztopina po dializi, ki ne vsebuje koloidov dialysate Dialysat, Dialyse-Produkt n
dializátor -ja m naprava za dializo, razdeljena v več posameznih prostorov, ločenih z membranami dialyser Dialysator m
díamagnetízem -a m pojav, značilen za molekulske spojine, ki nimajo samskih elektronov, gostota magnetnega polja v snovi, ki se nahaja v zunanjem magnetnem polju, je manjša kot gostota zunanjega polja, zato magnetno polje izriva snov iz sebe PRIM.: féromagnetízem, páramagnetízem diamagnetism Diamagnetismus m
diamánt -a m alotropska modifikacija ogljika, katerega vsak atom je s štirimi močnimi kovalentnimi vezmi vezan na sosednje atome, zato se odlikuje z veliko trdoto, in se uporablja v orodjih za rezanje kovin in stekla, fino obdelavo trdih materialov, za nakit PRIM.: diamántna kristalna zgradba diamond Diamant m
diamántna kristálna zgrádba -e -e -e ž ploskovno centrirana kubična mreža z dodatnimi štirimi atomi na četrtinah dveh telesnih diagonal, npr. v diamantu, kjer je vsak ogljikov atom z enakovrednimi močnimi, v oglišča tetraedra usmerjenimi kovalentnimi vezmi povezan s štirimi sosednjimi ogljikovimi atomi, kar ima za posledico veliko trdoto diamond cubic, diamond lattice Diamantstruktur f, Diamantgitter n
diamín -a m spojina z dvema amino skupinama, npr. diaminoheksan diamine Diamin n
diamínoheksán -a m 1,6-diaminoheksan, H2N–(CH2)6–NH2, brezbarvni kristali, v velikih količinah se uporablja za proizvodnjo poliamida 66 S: heksametiléndiamín diaminohexane Diaminohexan n
diamónijev hidrogénfosfát -ega -a m amonijeva hidrogensol fosforjeve kisline, (NH4)2HPO4 bela kristalinična snov, uporablja se kot mineralno gnojilo, kot zaviralec gorenja S: amónijev hidrogénfosfát Sp: sekundárni amónijev fosfát diamonium hydrogen phosphate Diammoniumhydrogenphoshpat n
diastáza -e ž skupina encimov, npr. v sladu, ki pretvarjajo škrob v sladkor diastase Diastase f
90 91 92 93 94


Več o kemijskem slovarju