Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
silán -a m 1. binarna spojina silicija in vodika s splošno formulo SinH2n+2 S: silícijev hidríd 2. → monosilán silane Silan n
silanól -a m 1. hidroksiderivat silana, SinH2n+1OH 2. hidroksiderivat silana, v katerem je najmanj en vodikov atom nadomeščen z organsko atomsko skupino, npr. trimetilsilanol, (CH3)3SiOH S: organosilanol silanol Silanol n
silicíd -a m spojina silicija z nekaterimi elektropozitivnejšimi elementi, npr. magnezijev silicid, Mg2Si, kalcijev silicid, Ca2Si silicide Silicid n
silícij -a m element ogljikove skupine periodnega sistema, polkovina, uporablja se v zlitinah z aluminijem, npr. s silicijem (silumin), železom (ferosilicij), v elektroniki za diode, za fotonapetostne člene, simbol Si silicon Silicium n
silícijeva rezína -e -e ž tanka rezina silicijevega monokristala, uporablja se za izdelavo integriranih vezij silicon wafer Siliciumscheibe f
silícijev dioksíd -ega -a m spojina silicija, in kisika, SiO2, kot kremenov pesek se uporablja v proizvodnji stekla, kremenovega stekla, optičnih kablov, keramike, elementarnega silicija silicon dioxide, silica Siliciumdioxid n
silícijev hidríd -ega -a m binarna spojina silicija in vodika s splošno formulo SinH2n+2 S: silán (1) silicon hydride Siliciumhydrid n
silícijev karbíd -ega -a m binarna spojina silicija in ogljika, SiC, čist tvori brezbarvne kristale z visokim tališčem in visoko trdoto PRIM.: karborúnd silicon carbide Siliciumcarbid n
silícijev tetrafluoríd -ega -a m spojina silicija in fluora, SiF4, brezbarven plin, ki se na vlažnem zraku kadi, uporablja se v organski sintezi, mikroelektroniki silicon tetrafluoride Siliciumtetrafluorid n
silícijev tetrakloríd -ega -a m spojina silicija in klora, SiCl4, brezbarvna tekočina, ki se na vlažnem zraku kadi, uporablja se kot intermediat v proizvodnji zelo čistega polisilicija, za uporabo v fotovoltaiki silicon tetrachloride Siliciumtetrachlorid n
silikagél -a m zrnata, steklasta, porozna oblika silicijevega dioksida, uporablja se kot sušilo, kot stacionarna faza v kolonski kromatografiji, z dodatkom kobaltovega klorida kot indikator za vlažnost silica gel Silicagel n
silikát -a m 1. sol silicijeve kisline, npr. natrijev silikat, Na2SiO3 2. ester silicijeve kisline, npr. etil silikat, Si(OC2H5)4 3. silikatni mineral, ki vsebuje silicij, kisik in en ali dva kovinska elementa silicate Silicat n, Silikat n
silikátna vlákna -ih -ken s mn. anorganska umetna vlakna na osnovi silikatov, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo namesto azbesta PRIM.: kaména vólna, minerálna vólna, steklena vólna silica fiber Silicatfaser f pl.
silikátno stêklo -ega -a s steklo, katerega osnovna sestavina je silicijev dioksid, npr. natrijevo steklo, svinčevo steklo PRIM.: fosfátno stêklo silicate glass Silikatglas n
silikón -a m skupinsko ime za mešane anorgansko-organske polimere s splošno formulo –[–R.2SiO–]n–, kjer je R metilna, etilna ali fenilna skupina, odlikujejo se z veliko toplotno prevodnostjo, odpomostjo proti kemičnim vplivom, temperaturi od –100 °C do 250 °C, so nestrupeni in so izolatorji, zato imajo široko področje uporabe, npr. v električnih napravah za izolacijo, v elektroniki, gospodinjstvu, za tesnila S: polisiloksán PRIM.: siloksán silicone Silikon n
546 547 548 549 550


Več o kemijskem slovarju