Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
teoríja kristálnega pólja -e -- -- ž elektrostatični model soli prehodnih kovin, v katerem se anioni oziroma ligandi obravnavajo kot točkasti negativni naboji, katerih električno polje, imenovano kristalno polje, vpliva na elektrone zunanje d-orbitale kationa, pri čemer pa se ne obravnava celoten kristal, temveč se opazuje le en kation in vpliv bližnjega soseda v kristalni mreži PRIM.: teoríja pólja ligándov crystal field theory Kristallfeldtheorie f
teoríja mêjne plastí -e -- -- ž teorija prenosa snovi ali toplote skozi fazno mejo, v kateri sta ena faza ali obe fazi tekoči fluid, prenos pa uravnava upor prestopa toplote ali difuzije snovi skozi sorazmerno mirujoč film fluida ob površini S: fílmska teoríja boundary-layer theory Grenzschichttheorie f
teoríja molékulskih orbitál -e -- -- ž teorija, po kateri elektroni v molekuli ne pripadajo določenim kemijskim vezem, temveč se gibljejo pod vplivom atomskih jeder po celotni molekuli molecular orbital theory, MO theory, MOT Molekülorbitaltheorie f, MO–Theorie
teoríja o odboju valénčnih elektrónskih párov -e -- -- -- -- -- ž teorija, ki omogoča napovedovanje oblike molekule kemične spojine na osnovi števila elektronskih parov, ki obdajajo centralni atom, npr. tetraedrično obliko molekule tetraklorometana zaradi štirih veznih elektronskih parov, trigonalno planarno obliko molekule borovega trifluorida zaradi treh veznih elektronskih parov, piramidasto obliko molekule amonijaka obliko zaradi treh veznih in enega neveznega elektronskega para, kotno obliko molekule vode zaradi dveh veznih in dveh neveznih elektronskih parov krat. VSEPR Valence–Shell Electron-Pair Repulsion Theory, VSEPR theory VSEPR-Modell n, EPA-Modell n, Elektronenpaarabstoßungs-Modell n
teoríja pólja ligándov -e -- -- ž teorija, ki opisuje vezi, razporeditev orbital in druge značilnosti koordinacijskih kompleksov in predstavlja uporabo teorije molekulskih orbital pri kompleksih prehodnih kovin PRIM.: teoríja kristálnega pólja ligandl field theory Ligandenfeldtheorie f x
teoríja tŕka -e -- ž mehanska teorija poteka kemijskih reakcij, po kateri pride pri kemijski reakciji do trka med obema reaktantoma, pri čemer mora energija vzdolž osi med dvema jedroma presegati določen energijski prag collision theory Kollisionstheorie f, Stosstheorie f
teoríja valénčne vezí -e -- -- ž teorija, po kateri kemijska vez nastane, ker atom odda en ali več svojih elektronov in nastane ionska vez, ali pa atoma, ki vstopata v vez, prispevata elektrone v skupni elektronski par in nastane kovalentna vez PRIM.: teoríja molékulskih orbitál valence bond theory, VB theory, VBT Valenzbindungstheorie f, VB-Theorie
tera- prvi del zloženk pri enotah za mere v SI, ki izraža desetiški večkratnik 1012, simbol T tera- Tera-
teratogéna snóv -e -í ž snov, ki povzroči nenormalen razvoj zarodka in plodu teratogene substance teratogener Stoff m
têrbij -a m element iz skupine lantanoidov, uporablja se v zlitinah, sonarjih, magnetomehanskih napravah, spojine pa kot luminofori v barvnih zaslonih, simbol Tb terbium Terbium n
terciárna struktúra -e -e ž prostorska razporeditev atomskih verig v makromolekuli, zlasti beljakovinski tertiary structure Tertiärstruktur f
terciárni alkohól -ega -a m alkohol, v katerem je hidroksiskupina vezana na terciarni ogljikov atom, npr. 2-metilpropan-2-ol, CH3–C(CH3)(OH)–CH3 tertiary alcohol tertiärer Alkohol m
terciárni amín -ega -a m amin, v katerem so vsi trije vodikovi atomi v molekuli amonijaka zamenjani z enakimi ali različnimi alkilnimi ali arilnimi skupinami, npr. trimetilamin, (CH3)3N tertiary amine tertiäres Amin n
terciárni ogljíkov atóm -ega -ega -a m ogljikov atom, na katerega so vezani trije ogljikovi atomi tertiary carbon atom tertiäres Kohlenstoffatom n
terciárni séktor -ega -ja m ekon. storitveni sektor, ki obsega trgovino in vse ostale storitvene dejavnosti tertiary sector, services tertiärer Wirtschaftssektor m, Dienstleistungssektor m
590 591 592 593 594


Več o kemijskem slovarju