Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
žvêplovodíkova kislína -e -e ž vodna raztopina vodikovega sulfida, šibka kislina hydrosulfuric acid, sulfhydric acid Schwefelwasserstoffsäure f
žvêplov trioksíd -ega -a m žveplov(VI) oksid, SO3, brezbarvni, zelo higroskopni igličasti kristali, uporablja se kot vmesni produkt pri proizvodnji koncentrirane žveplove kisline iz žvepla, za proizvodnjo fluorožveplove kislne, klorožveplove kisline, za sintezo estrov žveplove kisline pri proizvodnji detergentov sulfur trioxide Schwefeltrioxid n
α-délec -lca m subatomski delec, ki sestoji iz dveh protonov in dveh nevtronov in je identičen jedru helijevega atoma, nastaja pa pri alfa-razpadu radioizotopov S: délec álfa α-particle α-Teilchen n
α-hidroksikislína -e -e ž karboksilna kislina, v kateri je hidroksiskupina vezana na prvi sosednji ogljikov atom od karboksilne skupine, npr. α-hidroksipropionska kislína, H3C–CH(OH)–COOH alpha hydroxy acid, α-hydroxy acid alpha-Hydroxysäure f, α-Hydroxysäure f
α-ogljíkov atóm -ega -a m ogljikov atom, ki je neposredni sosed funkcionalne skupine, npr. karboksilne skupine v α-aminokislinah α-carbon α-Kohlenstoff n
α-razpád -a m radioaktivni razpad atomskega jedra, pri katerem se izseva alfa delec S: alfa razpad α-decay α-Zerfall m
α-sévanje -a s ionizirajoče sevanje, posledica razpada radioizotopov, ki oddajajo alfa-delce S: álfa-sévanje Sp: álfa žárki alpha radiation, α-radiation α-Strahlung f
α-želézo -a s železo s telesno centrirano kristalno strukturo, obstojno pod 910 °C, simbol α-Fe Sp: álfaželézo, ferít (2) alpha iron Alpha-Eisen n
β-délec -lca m visokoenergijski, zelo hiter elektron ali, redkeje, pozitron, ki nastane pri beta-razpadu radioizotopov S: béta-delec β-particle β-Teilchen n
β-hidroksikislína -e -e ž karboksilna kislina, v kateri je hidroksiskupina vezana na drugi sosednji ogljikov atom od karboksilne skupine, npr. β-hidroksipropionska kislína, HO–CH2–CH2–COOH beta-hydroxy acid, β-hydroxy acid beta-Hydroxysäure f, β-Hydroxysäure f
β-ogljíkov atóm -ega -a m ogljikov atom, ki je drugi v vrsti sosednjih atomov funkcionalne skupine, npr. karboksilne skupine v β-hidroksipropanojski kislini β-carbon β-Kohlenstoff n
β-razpád -a m radioaktivni razpad atomskega jedra, pri katerem se izseva beta delec, pri čemer ostane masno število nuklida nespremenjeno, atomsko število pa se poveča za 1 S: beta razpad β-decay β -Zerfall m
β-sévanje -a s ionizirajoče sevanje, posledica razpada radioizotopov, ki oddajajo beta-delce S: béta-sévanje beta radiation, β-radiation β-Strahlung f
γ-délec -lca m drugo ime za foton, navadno visoke energije S: gama-délec gamma particle γ-Teilchen n
γ-sévanje -a s sevanje z valovno dolžino pod 10 pm in energijo nad 100 keV, ki nastaja pri radioaktivnem razpadu S: gáma-sévanje gamma radiation, γ-radiation γ-Strahlung f
659 660 661 662 663


Več o kemijskem slovarju