Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
fêroeléktrik -a m kristalinična snov s feroelektričnimi lastnostmi, npr. barijev titanat, ki se uporablja za keramične kondenzatorje, akustične pretvornike, dielektrične ojačevalnike ferroelectric Ferroelektrikum n
fêroflúid -a m koloidna disperzija nanodelcev feromagnetnega materiala v primerni tekočini, npr. v olju, organskem topilu, vodi z dodatkom detergenta, ki se v magnetnem polju močno namagneti, uporablja se za posebne drsne ležaje z majhnim trenjem, v medicini, optiki S: magnétoflúid ferrofluid Ferrofluid n
fêrokrom -a m met. zlitina železa in kroma (wCr = 50–70 %), ki se uporablja za proizvodnjo nerjavnih jekel ferrochrome Ferrocrome n
fêromagnetízem -zma m pojav, da je magnetna poljska gostota magnetnega polja v snovi, ki se nahaja v zunanjem magnetnem polju, veliko večja kot gostota zunanjega polja, zato magnetno polje tako snov močno pritegne PRIM.: diamagnetízem, paramagnetízem ferromagnetism Ferromagnetismus m
fêromangán -a m met. zlitina železa in mangana (wMn = 30–80 %), ki se uporablja za dezoksidacijo jekel ali za dodajanje mangana jeklom ferromanganese Ferromangan n
feromolibdén -a m zlitina železa in molibdena, uporablja se uporablja se proizvodnjo malo legiranih jekel, ki se v primerjavi z običajnim jeklom odlikujejo z veliko odpornostjo proti koroziji ferromolybdenum Ferromolybdän n
fêroníkelj -a m met. zlitina železa in niklja (wNi = 1,6–80 %), ki se uporablja proizvodnjo nerjavnih jekel ferronickel Ferronickel n
fêrosilícij -a m met. zlitina železa in silicija (wSi = 6–25 %), ki se uporablja kot dezoksidacijsko sredstvo pri pridobivanju silicijevih jekel ferrosilicon Ferrosilicium n
fêrovólfram -a m met. zlitina železa in volframa (wW = 70–82 %), ki se uporablja za proizvodnjo hitroreznih jekel ferrotungsten Ferrowolfram n
fibrilárna beljakovína -e -e ž beljakovina, katere molekula ima vlaknasto obliko fibrillar protein fibrilläres Protein n
Fickov zákon difuzíje -ega zakóna -- m zakon, po katerem je hitrost difuzije premo sorazmerna negativni vrednosti gradienta koncentracije, J = –D∂c(x,t)/∂x, kjer je J ploščinska gostota toka, D difuzijska konstanta in ∂c(x,t)/∂x gradient koncentracije S: pŕvi Fickov zákon Fick´s law of diffusion Ficksches Diffusionsgesetz n
FIFO -ja m krat. (First-in, First-out) načelo izstopanja iz procesa, proizvodnje, logistike po vrstnem redu vstopanja, npr. pri skladiščenju, obračunavanju cen FIFO FIFO
fiksácija dušíka -e -- ž vezava elementnega dušika iz zraka v spojine, ki jih rastline lahko sprejemajo PRIM.: Frank-Carov postópek, Haber-Boschev postópek nitrogen fixation Stickstofffixierung f
fiksír -ja m raztopina, ki prekine razvijanje fotografskega filma ali papirja in fiksira sliko, da ni več občutljiva za svetlobo S: fiksírno srédstvo fixer, fixing agent Fixiermittel n
fiksíranje -a s 1. kemična, toplotna obdelava česa, da se ob uporabi, predelavi ne spreminja, se ohrani v določenem stanju 2. utrditev fotografije z raztopino fiksirja, ki odstrani z nje neosvetljena zrnca srebrovega halogenida, da ni več občutljiva za svetlobo fixing Fixieren n
142 143 144 145 146


Več o kemijskem slovarju