Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
kilográm -a m osnovna enota SI za maso, ki temelji na točno določeni vrednosti Planckove konstante 6,626 070 15 · 10–34 kg m2 s–1, simbol kg kilogram Kilogramm n
kilovát úra -- -e ž komercialna enota za električno energijo, simbol kW h, 1 kW h = 3,6 · 106 J kilowatt hour Kilowattstunde f
kinaldín -a m heterociklična spojina 2-metilkinolin, C10H9N, rumena, težko hlapna tekočina, uporablja se za proizvodnjo barvil quinaldine Quinaldin n
kinemátična viskóznost -e -i ž količnik dinamične viskoznosti η in gostote fluida ρ, simbol ν, ν = η/ρ, enota m2/s, stara enota Stokes, 1 St = 10–4 m2/s, uporablja se zlasti za opredeljevanje delovnih fluidov, npr. mazalnih olj PRIM.: dinámična viskóznost kinematic viscosity kinematische Viskosität f
kinétična energíja -e -e ž energija gibanja, delo, ki je potrebno, da se masa m pospeši do hitrosti v, simbol Ek, enota J, Ek = ½ mv2 kinetic energy kinetische Energie f
kinétična stabílnost -e -i ž lastnost molekulskega sistema, da ne reagira v razumnem času tudi ob manjših zunanjih motnjah, ki je posledica visoke aktivacijskega energijskega praga kinetic stability kinetische Stabilität f
kinétična teoríja plínov -e -e -- ž teorija, ki obravnava pline kot veliko število delcev tj. atomov, molekul v naključnem gibanju in na tej osnovi razlaga plinske zakone ter obnašanje idealnih plinov kinetic theory of gases kinetische Gastheorie f, kinetische Theorie der Gase f
kinétika Michaelis-Menten -e -- [mihaélis ménten] ž enačba, ki velja za obnašanje reakcijske hitrosti v primeru encimske katalitske reakcije –rs = (vm cs)/(Km+cs) kjer je vm maksimalna hitrost reakcije, cs koncentracija substrata in Km Michaelisova konstanta Michaelis-Menten kinetics Michaelis-Menten-Kinetik f
kínhidrónska elektróda -e -e ž polčlen iz platinske žice kot nevtralne elektrode, ki je v stiku z nasičeno raztopino kinhidrona tj. ekvimolarne zmesi kinona in hidrokinona, uporablja se kot indikatorska elektroda za merjenje pH do vrednosti 8 quinhydrone electrode Chinhydron-Elektrode f
kinín -a m C20H24N2O2, alkaloid v skorji kininovca, antipiretik, analgetik, najstarejše zdravilo za malarijo quinine Chinin n
kinoksalín -a m heterociklična spojina 1,4-benzodiazin, C8H6N2, svetlo rumena do rjava trdna snov, uporablja se za proizvodnjo barvil, zdravil, antibiotikov quinoxaline Quinoxalin n
kinolín -a m 2,3-benzopiridin, C9H2N, brezbarvna tekočina z neprijetnim, ostrim vonjem, topna v vodi, etanolu, etru, uporablja se kot surovina za kinolinska barvila quinoline Quinolin n
kinolínsko barvílo -ega -a s barvilo na osnovi kinolina quinoline dye Quinolinfarbstoff m
kinón -a m 1. ciklični dion, izveden iz aromatskega ogljikovodika, npr. benzena, naftalena, s prevedbo sodega števila skupin –CH= v karbonilne skupine =CO 2. benzokinon quinone Chinon n
Kippov aparát -ega -a [kípov] m starejša steklena priprava za laboratorijsko pridobivanje plinov, npr. vodika, ogljikovega dioksida, vodikovega sulfida z reakcijo med klorovodikovo kislino in cinkom oziroma kalcijevim karbonatom oziroma železovim sulfidom Kipp apparatus Kippscher Apparat m
295 296 297 298 299


Več o kemijskem slovarju