Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
oksidacíjsko števílo -ega -a s hipotetični ionski naboj atoma v spojini ali večatomskem ionu, če bi to spojino ali večatomski ion sestavljali enoatomski ioni S: oksidacíjsko stánje oxidation number Oxidationszahl f
oksidánt -a m element ali spojina, ki v redoks reakciji sprejema elektrone od druge kemijske zvrsti in se pri tem sam reducira PRIM.: oksidacíjsko srédstvo oxidizer, oxidation agent Oxidans n, Oxidationsmittel n
oksidátivno béljenje -ega -a s beljenje z oksidanti, npr. s klorom, vodikovim peroksidom, natrijevim perboratom, natrijevim perkarbonatom PRIM.: reduktívno béljenje oxidative bleach oxidative Bleiche f
oksidátor -ja m oksidant, ki se uporablja za vzdrževanje zgorevanja raketnega goriva, npr. utekočinjeni kisik, didušikov tetraoksid oxidator Oxidator m
oksidáza -e ž encim, ki katalizira redoks reakcije z molekulskim kisikom oxidase Oxidase f
oksidirajóča kislína -e -e ž Brønstedova kislina, ki je obenem tudi oksidant in raztaplja tudi polžlahtne kovine, npr. dušikova kislina, perklorova kislina, klorova kislina, kromova kislina, koncentrirana žveplova kislina oxidizing acid oxidierende Säure f
oksídna kerámika -e -e ž keramični materiali, v katerih prevladujejo ionske vezi in se odlikujejo po trdoti, toplotni odpornosti, odpornosti proti obrabi, npr. aluminijev oksid, cirkonijev dioksid, aluminijev titanat PRIM.: oksídna kerámika, sinterkorund oxide ceramics Oxidkeramik f
oksídoreduktáza -e ž encim, ki katalizira oksidacijsko-redukcijske reakcije oxidoreductase Oxydoreduktase f
oksikátion -a m poliatomski ion s pozitivnim nabojem, npr. dikisikov ion, O22+, nitronijev ion, NO22+, uranilov(VI) ion, UO22+ oxycation Oxykation n
oksím -a m spojina, ki nastane z reakcijo med aldehidom in hidroksilaminom, H(R)C=NOH, ali ketonom in hidroksilaminom, R(R´)C=NOH PRIM.: aldoksím, ketoksím oxime Oxim n
ókso- neskl. 1. predpona v imenih spojin, ki vsebujejo kisik, npr. oksokislina 2. predpona, ki označuje navzočnost dodatne karbonilne skupine v organskih spojinah, npr. 3- oksobutanojska kislina, CH3C(O)CH2COOH oxo Oxo-
oksoalkohól -a m alkohol, pridobljen z oksosintezo in s hidrogeniranjem nastalega aldehida do alkohola oxo alcohol Oxo-Alkohol m
óksokarboksílna kislína -e -e ž karboksilna kislina, ki ima v molekuli poleg karboksilne skupne še aldehidno ali keto skupino, npr. piruvična kislina, tj. oksopropanojska kislina CH3–CO–COOH oxocarboxylic acid Oxocarbonsäure f
óksokislína -e ž 1. kislina, ki ima v molekuli kisikov atom, na katerega je vezan kislinski vodikov atom, npr. dušikova kislina, HNO3 (HO–NO2) žveplova kislina, H2SO4 (HO– SO2–OH) 2. oksokarboksilna kislina, ki ima v molekuli poleg karboksilne skupne še keto skupino, npr. piruvična kislina, tj. oksopropanojska kislina, CH3–CO–COOH S: ketokislína oxo acid (1,2) Oxosäure f (1,2)
óksosintéza -e ž postopek za pridobivanje aldehidov iz alkenov, ki temelji na adiciji ogljikovega monoksida in vodika na dvojno vez v alkenih pri povišanem tlaku in temperaturi v navzočnosti katalizatorja S: hídroformilíranje, postópek ókso oxo process, oxo synthesis Oxosynthese f
427 428 429 430 431


Več o kemijskem slovarju