Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
rádiofrekvénčno sušênje -ega -a s sušenje z radiofrekvenčnim segrevanjem, ki se uporablja npr. za sušenje keramičnih ekstrudiranih izdelkov pred žganjem S: RF-sušenje radiofrequency drying, RF drying Radiofrequenztrocknung f, RF-Trocknung f
rádiogravimétrična analíza -e -e ž vrsta kvantitativne analize, v kateri se za določitev mase oborine namesto tehtanja uporabi njena aktivnost radiogravimetric analysis radiogravimetrische Analyse f
rádioizotóp -a m naravni ali umetno dobljen izotop z nestabilnim atomskim jedrom, ki ob radioaktivnem razpadu emitira ionizirajoče sevanje in se uporablja za preiskavo materialov, v detektorjih požara, v jedrski medicini, za konserviranje živil S: rádioaktívni izotóp, rádionuklíd radioisotope Radioisotop n
rádioizotópska têrmoeléktrična bateríja -e -e -e ž naprava, ki na osnovi Seebeckovega pojava pretvarja toploto neposredno v električno energijo, uporablja se v vesoljskih sondah za napajanje naprav S: rádioizotópski termoelektrični generátor radioisotope thermoelectric generator, RTG Radioisotopengenerator m, RTG, Radionuklidbatterie f
rádioizotópski têrmoeléktrični generátor -ega -ega -ja m naprava, ki na osnovi Seebeckovega pojava pretvarja toploto neposredno v električno energijo, uporablja se v vesoljskih sondah za napajanje naprav S: rádioizotópska têrmoeléktrična bateríja, radioisotope thermoelectric generator, RTG Radioisotopengenerator m, RTG
radiokemíja -e -e ž veja kemije, ki obravnava radioaktivne snovi, obsega proizvodnjo radioizotopov in njihovo uporabo, npr. kot radioaktivnih sledil pri proučevanju poteka kemijskih reakcij radiochemistry Radiochemie f
rádiokromatografíja -e ž kromatografija, ki omogoča kvalitativno ali kvantitativno določanje izotopsko označene spojine z merjenjem aktivnosti cone v koloni ali lise v kromatogramu radiochromatography Radiochromatographie f
radiolíza -e ž cepitev ene ali več vezi v spojini, npr. vodi, pod vplivom ionizirajočega sevanja radiolysis Radiolyse f
radiolóška kontaminácija -e -e ž onesnaženje okolja, oseb, predmetov z radioaktivnimi materiali S: rádioaktívna kontaminácija radiological contamination radiologische Kontamination f
radiolóška zaščíta -e -e ž področje zaščite, ki varuje ljudi in okolje pred škodljivimi vplivi ionizirajočega sevanja in določa npr. največjo dovoljeno dozo sevanja, predpisuje varnostno opremo, postavlja normative za odlaganje radioaktivnih odpadkov S: zaščíta pred sévanjem radiological protection radiologischer Schutz m
rádioluminescénca -e ž luminescenca, pri kateri molekule snovi pod vplivom ionizirajočega sevanja prehajajo v vzbujeno stanje, nato pa ob prehodu iz vzbujenega nazaj v nižje energijsko stanje oddajajo energijo v obliki vidne svetlobe, npr. v svetlečih številčnicah PRIM.: luminescénca radioluminescence Radiolumineszenz f
rádiométrična titrácija -e -e ž titracija, pri kateri se za določitev končne točke uporablja radioaktivni indikator radiometric titration radiometrische Titration f
rádionuklíd -a m naravni ali umetno dobljen izotop z nestabilnim atomskim jedrom, ki ob radioaktivnem razpadu emitira ionizirajoče sevanje in se uporablja za preiskavo materialov, v detektorjih požara, v jedrski medicini, za konserviranje živil S: rádioaktívni izotóp, rádioizotóp radionuclide Radionuklid n
rádionuklídna bateríja -e -e ž naprava, ki spreminja toploto, sproščeno pri radioaktivnem razpadu radionuklida, navadno kirija ali plutonija, v električno energijo, npr. s Peltierovim elementom, uporablja se kot vir energije na sondah za raziskovanje vesolja, zlasti oddaljenih objektov, kamor Sončeva svetloba ne seže S: rádioizotópski têrmoeléktrični generátor radionuclide battery, radioisotope thermoelectric generator, RTG Radionuklidbatterie f, Radioisotopengenerator m, RTG
rádon -a m radioaktiven element skupine žlahtnih plinov, simbol Rn, zelo škodljiv za zdravje, nima praktične uporabnosti, simbol Rn radon Radon n
373 374 375 376 377


Več o kemijskem slovarju