Pojem Razlaga (pomen) Angleško Nemško
polárna snóv -e -í ž snov, zgrajena iz polarnih molekul polar substance polarer Stoff m
polárna spojína -e -e ž spojina, katere molekule kažejo električni dipolni moment polar compound polare Verbindung f
polárna véz -e -í ž kovalentna vez med elementi z različno elektronegativnostjo, pri kateri vezni elektronski par ni v sredini vezi med obema atomoma, temveč je premaknjen k bolj elektronegativnemu atomu, npr. h kloru v vodikovem kloridu, HCl PRIM.: polárnost polar bond polare Bindung f
polárnost -i ž pojav pri atomskih skupinah iz elementov, ki imajo različno elektronegativnost, zaradi česar te skupine niso električno nevtralne in pride do delnih nabojev na atomih, npr. v hidroksilni skupini, –Oδ–Hδ+, molekuli vodikovega fluorida, Hδ+Fδ–, kar se zaradi dodatnih medmolekulskih sil odraža na nekaterih fizikalnih lastnostih takih snovi, kot so vrelišče, zmrzišče, topnost v polarnih topilih, npr. vodi, etanolu PRIM.: dipólni momènt, polárna véz polarity Polarität f
polárnost vezí -i -- ž merilo za neenakomernost porazdelitve električnega naboja vzdolž kemijske vezi med dvema atomoma bond polarity Bindungspolarität f
polárno topílo -ega -a s topilo z visoko relativno permitivnostjo, navadno nad 15 polar solvent polares Lösungsmittel n
polarografíja -e ž elektrokemijski postopek za kvalitativno in kvantitativno določanje elementov in spojin, osnovan na uporabi kapljajoče živosrebrne elektrode, pri čemer se meri tok v odvisnosti od linearno naraščajočega potenciala, uporaben je tudi za določanje nežlahtnih kovin, ki imajo veliko prenapetost vodika Sp: polarográfska analíza polarography Polarographie f
polarográm -a m graf odvisnosti toka od potenciala pri polarografiji polarogram Polarogramm n
pólčlén -a m eden od obeh sestavnih delov elektrokemijskega člena, v katerem poteka delna reakcija, tj. oksidacija ali redukcija ter ga sestavljata elektroda, npr. kovina in elektrolit, ki je navadno raztopina njene soli S: elektrokémijski polčlén PRIM.: délna reákcija half cell Halbzelle f
poldebelína -e ž debelina snovi, ki zmanjša intenzivnost ionizirajočega sevanja na polovico prvotne vrednosti half-thickness Halbdicke f
poliadícija -e ž stopenjska polimerizacija, pri kateri ne nastaja noben stranski produkt, npr. sinteza poliuretanov iz izocianatov in večvalentnih alkoholov S: adicíjska polimerízácija addition polymerization, chain-growth polymerization Polyaddition f
poliakrílamíd -a m polimer –[–CH2–CH–CO(NH2)–]n–, bel, v vodi topen prah, ki močno absorbira vodo, uporablja se kot flokulant, npr. pri pripravi pitne vode, kot gostilo v papirni industriji, za proizvodnjo kopolimera z akrilno kislino, ki se uporablja kot superabsorbent v plenicah krat. PAM polyacrylamide Polyacrylamid n
poliakrilát -a m 1. sol poliakrilne kisline, npr. natrijev poliakrilat, ki lahko veže nase 200–300-kratno maso vode in se uporablja npr. v kmetijstvu, kot t.i. superabsorbent v plenicah 2. polimerni ester poliakrilne kisline, –[–CH2–CH(COOR) )–]n–, kakršni se široko uporabljajo za proizvodnjo plastike, umetne gume, barv PRIM.: polimetíl metakrilát polyacrylate (1), acrylic polymer (2) Polyacrylat (1,2) n
poliakrílonitríl -a m polimer –[–CH2–CH(CN)–]n–, plastomer s tališčem nad 300 ºC, ki pa se že prej razkroji, uporablja se za proizvodnjo kemičnih vlaken, kot je npr. orlon, vlaken za filtracijo vročih plinov, ponjav, vrvi, vlaken za okrepitev betona, kot izhodna snov za proizvodnjo visokokvalitetnih ogljikovih vlaken krat. PAN polyacrylonitrile Polyacrylonitril n
poliamfolít -a m polielektrolit, ki se obnaša bodisi kot polikislina ali kot polibaza, odvisno od vrednosti pH medija S:amfotêrni polielektrolít amphoteric polyelectrolyte amphoterer Polyelektrolyt m, Polyampholyt m
466 467 468 469 470


Več o kemijskem slovarju