Matematika na FKKT

Opravljanje z izpitom

• Kako je sestavljen izpit iz Matematike A, Matematike B in Matematike C?

  Izpit iz matematičnega predmeta (Matematika A, Matematika B, Matematika C) je sestavljen iz dveh delov, računskega in teoretičnega, ki se hkrati izvajata. H končni oceni doprinese računski del 60%, teoretični del pa 40%. Računski del vsebuje naloge z vaj, teoretični pa preverja poznavanje vsebin, podanih na predavanjih. Oba se izvajata hkrati v pisni obliki. Na teoretičnem delu 10% od 40% predstavljajo diferencirane vsebine, ki so v skriptah označene z modro barvo in so namenjene tistim študentom, ki želijo izpit opraviti z najvišjimi ocenami.

• Kako se prijavim na izpit?

  Na izpit se prijavite elektronsko preko AIPS-a na enega od razpisanih izpitnih rokov vsaj 4 dni prej. Opozorilo: brez prijave na izpit ni možno pisati izpita.

• Koliko je izpitnih rokov?

  Izpitni roki so trije in so objavljeni na AIPS-u .

• Koliko odstotkov oziroma točk je potrebno doseči?

  Ker h končni oceni doprinese računski del 60%, teoretični pa 40%, je računski del izpita ovrednoten s 60 točkami, teoretični pa s 40 točkami. Izpit je opravljen, če skupaj na računskem in teoretičnem delu dosežete vsaj 50 točk, pri čemer morate na računskem delu doseči vsaj 24 točk in na teoretičnem vsaj 15 točk.

• Kdaj se lahko odjavim?

  V primeru, da kljub prijavi ne želite pristopiti k izpitu, se lahko odjavite z elektronsko odjavo najkasneje 2 dni pred izpitom. Kasnejša odjava je možna samo iz utemeljenih razlogov. V tem primeru je treba ustezna dokazila oddati najkasneje v roku 3 dni po izpitnem roku v referatu.

Opravljanje po delih (sprotni testi)

• Kdo lahko opravlja izpit po delih?

  Opravljanje po delih pri predmetih Matematika A in B je mogoče za vse tiste študente, ki so redno vpisani v 1. letnik. Opravljanje po delih pri Matematiki C je možno za vse študente, ki so redno vpisani v 2. letnik, 3. letnik ali v absolventa. Študenti s podaljšanim statusom ne morejo pisati sprotnih testov.

• Kaj pomeni opravljanje po delih?

  Opravljanje izpita po delih je razdeljeno na tri sprotne delne teste pri Matematiki A in Matematiki B, ki si sledijo približno na vsakih 5 tednov, in na dva pri Matematiki C. Podobno kot pri klasičnem izpitu, je tudi na vsakem sprotnem testu možno doseči na računskem testu 60 točk in na teoretičnem testu 40 točk. Testi so uspešno opravljeni, če znaša končno povprečje vsaj 50 točk, pri čemer mora biti povpečje računskega dela vsaj 24 točk in povprečje teoretičnega dela vsaj 15 točk. Na vsakem posameznem testu mora biti doseženo na računskem in teoretičnem delu skupaj minimalno 15 točk. Kvizi in domače naloge prinesejo dodatne točke.

• Kvizi

  Na vsakih predavanjih se v Moodlu izvajajo kratki kvizi, od katerih je vsak ovrednoten z 10 točkami. Povprečno doseženo število točk na najboljših desetih kvizih se prišteje k točkam, ki so dosežene s sprotnimi testi na teoretičnem delu. Tako bi v najboljšem primeru študent lahko dosegel 40+10=50 točk, a je zgornja meja določena s 40 točkmi. Na primer, če je končno povprečje treh (dveh) sprotnih testov na teoretičnem delu 34 točk in je končno povprečje (najboljših desetih) kvizov 8 točk, študent ne dobi 34+8=42 točk, ampak za teoretični del na sprotnih testih šteje 40 točk. Kvizi ne veljajo za klasično opravljen izpit.

• Domače naloge

  Če študent opravi in uspešno zagovarja domače naloge, pridobi dodatnih 5 točk, ki se prištejejo k povprečju računskega dela sprotnih testov. Podobno kot pri teoretičnem delu je maksimalno število doseženih točk omejeno na 60. Domače naloge ne veljajo za klasično opravljen izpit.

• Ali se splača takšno opravljanje?

  Seveda, saj je možen bonus dodatnih 15 točk, ki ga pri klasičnem opravljanju izpita ni! Zgodovina kaže, da večina študentov ravno na ta način opravi izpit.

• Kako si lahko izboljšam končno oceno?

  Uspešno opravljene domače naloge in kvizi izboljšajo oceno, saj so to vse dodatne točke.

• Kako se prijavim na sprotne teste?

  Na sprotne teste se je potrebno prijaviti preko Moodla. Prijave so odprte vsaj deset dni pred izvedbo sprotnega testa in se zaključijo dva dni pred izvedbo sprotnega testa. Opozorilo: brez prijave NI možno pisati testa.

Domače naloge

• Zakaj domače naloge?

  Ker so dobra vaja za spotno učenje in ker z dobro rešenimi nalogami lahko h končnemu povprečju prinesejo dodatnih 5 točk. Pozor: uspešno opravljene domače naloge doprinesejo 5 točk samo k sprotnim testom in ne tudi k izpitu.

• Kaj pomeni dobro rešene domače naloge?

  To pomeni, da mora vsak študent vedeti, kako jih je reševal, saj jih bo enkrat ali dvakrat v semestru zagovarjal. Zagovori bodo potekali ob dogovorjenih rokih, ki bodo objavljeni na tej spletni strani.

• Kje so objavljene?

  Na Moodlu pod posameznimi predmeti.

• Še kaj?

  • Več o izvedbi domačih nalog bo povedal asistent na vajah.
  • Domače naloge naloge se delajo v skupinah po tri ali štiri oziroma posamezno (odvisno od predmeta).
  • Če so pri predmetu skupine, se ta sestavi na začetku leta in velja za ves semester. Morebitne zamenjave med skupinami so dovoljene s privolitvijo izvajalca vaj.
  • Skupina rešuje domače naloge samostojno in odda en izvod nalog, kjer so naloge zapisane zaporedoma na belih listih in so vložene v mapo.
  • Prepisovanje ni dovoljeno.
  • Vsi člani skupine morajo poznati snov.
  • Cilj domačih nalog je skupno delo skupine in ne posameznika.
  • Skupina določi "vodjo" skupine. Ta je odgovoren za kontaktiranje z izvajalcem. Ta preko elektronske pošte odda seznam skupine.
  • Domače naloge je potrebno oddati na dogovorjene roke. Običajno je to na dan testa oziroma tedensko, če je tako določeno.
  • Domače naloge niso pogoj za opravljanje sprotnega testa, ampak lahko doprinesejo 5 točk k skupnemu povprečju pri računskem delu.

Opravljanje komisijskega izpita

• Kako se opravlja komisijski izpit?

  Po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi V Mariboru je način opravljanja komisijskega izpita takšen, kot je določeno v učnem načrtu posamezne učne enote. Le-ta pravi, da se pri predmetih iz matematike računski del in teoretični del preverjata hkrati v pisni obliki v razmerju 60:40 (računski del:teoretični del). Ob opravljeni Wolfram Alphi je izpit opravljen ob doseženih 45 točkah, pri čemer je minimum na računskem delu 24 točk, na teoretičnem pa 15 točk. Komisija v sestavi dr. Petra Žigert Pleteršek, dr. Matevž Črepnjak in dr. Darko Goričanec pregleda in oceni študentov pisni test.

• Kako se opravlja zadnji pristop k izpitu?

  V primeru 6. oziroma zadnjega pristopa k izpitu, se izpit izvaja na enak način kot običajen komisijski izpit, le da je komisija, ki pregleda in oceni študentov pisni test, v tem primeru 5-članska.