Matematika na FKKT

Opravljanje z izpitom

• Kako je sestavljen izpit iz Matematike A, Matematike B in Matematike C?

  Izpit iz matematičnega predmeta (Matematika A, Matematika B, Matematika C) je sestavljen iz dveh delov, računskega in teoretičnega, ki se hkrati izvajata. H končni oceni doprinese računski del 60%, teoretični del pa 40%. Računski del vsebuje naloge z vaj, teoretični pa preverja poznavanje vsebin, podanih na predavanjih. Oba se izvajata hkrati v pisni obliki. Na teoretičnem delu 10% od 40% predstavljajo diferencirane vsebine, ki so v skriptah označene z modro barvo in so namenjene tistim študentom, ki želijo izpit opraviti z najvišjimi ocenami.

• Kako je sestavljen izpit iz Matematike I, Matematike II in Matematike III?

  Izpit iz matematičnega predmeta (Matematika I, Matematika II, Matematika III) je sestavljen iz dveh delov, računskega in teoretičnega, ki se hkrati izvajata. H končni oceni doprinese računski del 60%, teoretični del pa 40%. Računski del vsebuje naloge z vaj, teoretični pa preverja poznavanje vsebin, podanih na predavanjih. Oba se izvajata hkrati v pisni obliki.

• Kako se prijavim na izpit?

  Na izpit se prijavite elektronsko preko AIPS-a na enega od razpisanih izpitnih rokov vsaj 2 dni prej. Opozorilo: brez prijave na izpit ni možno pisati izpita.

• Koliko je izpitnih rokov?

  Izpitni roki so trije in so objavljeni na AIPS-u .

• Koliko odstotkov oziroma točk je potrebno doseči?

  Ker h končni oceni doprinese računski del 60%, teoretični pa 40%, je računski del izpita ovrednoten s 60 točkami, teoretični pa s 40 točkami. Izpit je opravljen, če skupaj na računskem in teoretičnem delu dosežete vsaj 50 točk, pri čemer morate na računskem delu doseči vsaj 24 točk in na teoretičnem vsaj 15 točk.

• Kdaj se lahko odjavim?

  V primeru, da kljub prijavi ne želite pristopiti k izpitu, se lahko odjavite z elektronsko odjavo najkasneje 2 dni pred izpitom. Kasnejša odjava je možna samo iz utemeljenih razlogov. V tem primeru je treba ustezna dokazila oddati najkasneje v roku 3 dni po izpitnem roku v referatu.

Opravljanje po delih (sprotni testi)

• Kdo lahko opravlja izpit po delih?

  Opravljanje po delih pri predmetih Matematika A, B, I in II je mogoče za vse tiste študente, ki so redno vpisani v 1. letnik. Opravljanje po delih pri Matematiki C je možno za vse študente, ki so redno vpisani v 2. letnik (od 2025/26 naprej), v 2024/25 lahko k sprotnim testom pristopijo tudi vpisani v 3. letnik ali v absolventa. Opozorilo: rezultati pisočih, ki nimajo izpolnjenih pogojev za pisanje testa, ne bodo objavljeni.

• Kaj pomeni opravljanje po delih?

  Opravljanje izpita po delih je razdeljeno na tri (Matematika A, B, I, II) oziroma na dva (Matematika C) sprotna delna testa, ki si sledijo približno na vsakih 5 oziroma 8 tednov. Podobno kot pri klasičnem izpitu, je tudi na vsakem testu možno doseči pri računskem testu 60 točk in pri teoretičnem testu 40 točk. Testi so uspešno opravljeni, če znaša končno povprečje vsaj 50 točk, pri čemer mora biti povprečje računskega dela vsaj 24 točk in povprečje teoretičnega dela vsaj 15 točk, upoštevano skupaj s točkami, doseženimi s kvizi, ki se prišteje h končnemu povprečju teoretičnega dela testov. Če so testi uspešno opravljeni (skupaj 50 točk), se končni rezultat poveča za 5 točk, če ima študent opravljene domače naloge. Na vsakem posameznem testu mora biti doseženo na računskem in teoretičnem delu skupaj minimalno 15 točk.

• Ali se splača takšno opravljanje?

  Seveda! Zgodovina kaže, da večina študentov ravno s tem načinom opravi izpit.

• Kako si lahko izboljšam končno oceno?

  Če je izpit opravljen s sprotnimi testi, dodatnih 5 točk prinesejo domače naloge in 10 točk se lahko dobi s kvizi (max. teoretičnega dela je še zmeraj 40 točk).

• Kako se prijavim na sprotne teste?

  Na sprotne teste se je potrebno prijaviti preko Moodla. Prijave so odprte vsaj deset dni pred izvedbo sprotnega testa in se zaključijo dva dni pred izvedbo sprotnega testa. Opozorilo: brez prijave ni možno pisati testa.

Domače naloge in spletna aplikacija Wolfram alpha

• Zakaj domače naloge?

  Ker so dobra vaja za spotno učenje in ker z dobro rešenimi nalogami lahko h končnemu povprečju prinesejo dodatnih 5 točk. Pozor: uspešno opravljene domače naloge doprinesejo 5 točk samo k testom in ne tudi k izpitu.

• Kaj pomeni dobro rešene domače naloge?

  To pomeni, da mora vsak študent vedeti, kako jih je reševal, saj jih bo enkrat ali dvakrat v semestru zagovarjal. Zagovori bodo potekali ob dogovorjenih rokih, ki bodo objavljeni na tej spletni strani.

• Kje so objavljene?

  Na tej spletni strani pod podrobnejšim opisom posameznega predmeta.

• Še kaj?

  • Domače naloge naloge se delajo v skupinah po tri ali štiri.
  • Skupina se sestavi na začetku leta in velja za ves semester. Morebitne zamenjave med skupinami so dovoljene s privolitvijo izvajalca vaj.
  • Skupina rešuje domače naloge samostojno in odda en izvod nalog, kjer so naloge zapisane zaporedoma na belih listih in so vložene v mapo.
  • Prepisovanje ni dovoljeno.
  • Vsi člani skupine morajo poznati snov.
  • Cilj domačih nalog je skupno delo skupine in ne posameznika.
  • Skupina določi "vodjo" skupine. Ta je odgovoren za kontaktiranje z izvajalcem. Ta preko elektronske pošte odda seznam skupine.
  • Domače naloge je potrebno oddati na dogovorjene roke. Običajno je to na dan testa.
  • Domače naloge niso pogoj za opravljanje sprotnega testa, ampak lahko doprinesejo 5 točk k skupnemu povprečju.

Opravljanje komisijskega izpita

• Kako se opravlja komisijski izpit?

  Po Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi V Mariboru je način opravljanja komisijskega izpita takšen, kot je določeno v učnem načrtu posamezne učne enote. Le-ta pravi, da se pri predmetih iz matematike računski del in teoretični del preverjata hkrati v pisni obliki v razmerju 60:40 (računski del:teoretični del). Ob opravljeni Wolfram Alphi je izpit opravljen ob doseženih 45 točkah, pri čemer je minimum na računskem delu 24 točk, na teoretičnem pa 15 točk. Komisija v sestavi dr. Petra Žigert Pleteršek, dr. Matevž Črepnjak in dr. Darko Goričanec pregleda in oceni študentov pisni test.

• Kako se opravlja zadnji pristop k izpitu?

  V primeru 6. oziroma zadnjega pristopa k izpitu, se izpit izvaja na enak način kot običajen komisijski izpit, le da je komisija, ki pregleda in oceni študentov pisni test, v tem primeru 5-članska.