Novice

REPLIKACIJA ČISTILNE AKCIJE V OKVIRU PROJEKTA REMEDIES V UMAGU NA HRVAŠKEM

V okviru projekta REMEDIES je 12. decembra 2023 potekala  replikacija akcije čiščenja na hrvaški obali v okolici mesta Umag. Dogodek sta v okviru projekta REMEDIES soorganizirala Univerza v Mariboru (UM) in Inštitut za ohranjanje morske biotske raznovrstnosti You(r)Sea. Čistilno akcijo so podprli tudi Občina Umag, ustanovitelji projekta Planet Matters in podjetje Clera One, partner projekta REMEDIES.

 

Videoposnetek Planet Matters.

Čistilna akcija je potekala na obali, ki obkroža zgodovinsko središče Umaga, ki je močno obremenjeno s plastiko in drugimi odpadki. V le nekaj urah so udeleženci odstranili več kot 480 kg odpadkov, od tega kar 145 kg plastičnih odpadkov. Poleg nepričakovano velikih količin cigaretnih ogorkov in plastenk so prostovoljci odkrili tudi velike odpadke, kot so ležalniki, polomljene boje in celo odvrženo kolo, ki je obtičalo na obali.

Posebna zahvala gre Ireni Fonda iz inštituta You(r)sea in Felixu Krainerju iz svetovnega gibanja za čiščenje plastike z imenom Planet Matters, ki sta akcijo podprla in naše delo promovirala preko kanalov družbenih medijev. Sodelovanje med omenjenima organizacijama s strokovnim znanjem na področjih morske biotske raznovrstnosti, okoljske znanosti in ozaveščanja prek družbenih medijev prinaša plodna prizadevanja za čistejšo sredozemsko obalo.

Udeleženci čiščenja: Zavod You(r)Sea, partnerja REMEDIES Univerza v Mariboru in CLERA ONE, Planet Matters in Občina Umag.

________________________________________________________________________________________________________________________________

PRISPEVEK O POSVOJITVI PLAŽE NA RTV SLOVENIJA

V začetku januarja je raziskovalno skupino obiskala televizijska in radijska ekipa RTV Slovenija. dr. Annamaria Vujanović in Jan Puhar sta se z njimi pogovarjala o posvojitvi plaže na slovenski obali, plastiki v mediteranskem morju in projektu REMEDIES. 

Televizijski prispevek: Spremljanje morskih odpadkov na plaži (rtvslo.si)

Radijski prispevek: Poročila Radia Maribor ob 14.30 (rtvslo.si) (od 5:39 dalje)

________________________________________________________________________________________________________________________________

POSVOJITEV PLAŽE NA SLOVENSKI OBALI

Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) je preko pobude »Posvoji svoj košček obale«, ki jo vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan, izvedla postopek posvojitve dela slovenske obale. 100-metrski del obale je bil posvojen z namenom spremljanja morskih odpadkov na plaži v okviru projekta REMEDIES. Monitoring odpadkov se bo izvajal naslednja tri leta, štirikrat letno, z začetkom v januarju 2024.

Satelitski posnetek z označenim delom posvojene plaže.

Posvojitev plaže je v sodelovanju z Brino Knez z Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, izvedla koordinacorica raziskovalne skupine dr. Annamaria Vujanović z UM. Posvojeni del obale na Belih skalah bo namenjen sezonskemu spremljanju odpadkov na plaži pod okriljem projekta REMEDIES. Monitoring bodo izvajali znanstveniki z Univerze v Mariboru (UM) in Kemijskega inštituta (KI).

Spremljanje odpadkov, ki jih morje nanaša na obalo, bo vključevalo indentifikacijo in kategorizacijo identificiranih odpadkov. Pri tem bodo odpadki razvrščeni v specifične izvorne skupine s pomočjo aplikacije in portala za monitoring, ki ju je razvil projektni partner INFORDATA. Podatki o odpadkih na plaži bodo nato poslani v podatkovno bazo Evropskega omrežja za pomorsko opazovanje in podatke (angl. European Marine Observation and Data Network, EMODnet) in bodo predstavljali uradno in zanesljivo informacijo o trendih morskih odpadkov v Sloveniji.

Plaža na obali Belih skal v Sloveniji.

Posvojitev plaže podpira tudi pobuda »Posvoji svoj košček obale«, ki jo vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Njen namen je ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih ekosistemov na obalnih območjih s skupnim prizadevanjem sredozemskih obalnih držav proti onesnaževanju morskih odpadkov. Zavodu se zahvaljujemo za strokovno pomoč in njihov trud pri varovanju plaž v Sloveniji.

________________________________________________________________________________________________________________________________

PRVA ČISTILNA AKCIJA V MAROKU

Prva čistilna akcija v okviru projekta REMEDIES v Maroku je potekala 30. novembra 2023 med generalno skupščino projekta v soorganizaciji Univerze Mohamed I (MOH), Univerze v Mariboru (UM) ter Venice Lagoon Plastic Free (VLPF). 

slika1

Skupinska fotografija dejavnosti čiščenja plaže partnerjev REMEDIES in lokalnih nevladnih organizacij

Čiščenje je potekalo v sodelovanju z nevladnima organizacijama “Association Homme & Environnement” in “Ecoloplatforme de la région de l’oriental” ter srednjo šolo Ras El Ma. Poleg prostovoljnih prizadevanj partnerjev REMEDIES je v dejavnostih čiščenja sodelovalo več kot 40 prostovoljcev in študentov iz lokalnega okolja.

Čiščenje je potekalo na plaži v mestu Saidia, natančneje na obali Ras El Ma ob meji z Alžirijo. S čistilno akcijo smo uspeli odstraniti več kot 360 kg skupnih odpadkov, od tega 160 kg plastičnih odpadkov. Zahvaljujemo se vsem udeležencem čistilne akcije, ki so s svojim prostovoljnim delom prispevali k izboljšanju stanja maroških plaž.

Prenos znanja, ki temelji na dejavnostih čiščenja plaž, bo lokalnim partnerjem omogočil, da v prihodnosti organizirajo obsežne čistilne akcije, da bodo maroške plaže v čistejše. REMEDIES se prav tako veseli prihodnjega sodelovanja z vseobsegajočimi čistilnimi akcijami v Maroku prek organizacij, kot je Fundacija Mohameda VI. za varstvo okolja, ki pokriva več kot 100 najbolj prometnih maroških plaž, da bi bile čiste in varne.

Prostovoljci lokalne šole Ras El Ma pri čiščenju plaže

 

________________________________________________________________________________________________________________________________

TESTIRANJE CLERAONE FILTRACIJSKE NAPRAVE

V Laboratoriju za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerze v Mariboru (UM FKKT) je bilo izvedeno testiranje CleraOne filtracijske naprave, z namenom ugotavljanja učinkovitosti predlagane tehnologije pred njeno implementacijo v Marini Koper. Raziskave vodita Kostja Klabjan s podjetja CleraOne in dr. Annamaria Vujanović, vodja demonstracijskega središča Koper v projektu Misija Obzorje Evropa – REMEDIES.

Skupina raziskovalcev, ki je izvedla testiranje učinkovitosti CleraOne filtracijske tehnologije: Jan Puhar (UM), Dajana Jeglič (CleraOne), dr. Annamaria Vujanović (UM), Kostja Klabjan (CleraOne).

Inovativno filtracijsko napravo sestavlja membrana iz silicijevega karbida (SiC) s 100 nm velikimi porami. Testiranje je bilo izvedeno po protokolu, ki ga je predlagala dr. Mariacristina Cocca iz Inštituta za polimere, kompozite in biomateriale (IPCB) in italijanskega nacionalnega raziskovalnega inštituta (CNR). Pripravljeni so bili vzorci modelnih vod s 0,5 mm delci polietilenteraftalata (PET) pri visoki (50 mg/L) in nizki (0,087 mg/L) koncentraciji. Filtracija vzorcev se je izvedla v laboratoriju, nadaljnje analize pa bodo opravljene v CNRju v Italiji.

Vzorci PET mikroplastike v modelnih vodah na filtrirnem papirju pred in po postopku filtracije s CleraOne tehnologijo.

Uporabljena nizka koncentracija ustreza koncentraciji mikroplastike v nekaterih delih oceanov, visoka koncentracija pa koncentraciji mikroplastike v tokovih odpadne vode po pranju. Podjetje CleraOne, v sodelovanju z Univerzo v Mariboru (vodjo demonstracijskega središča Koper), načrtuje, da bo v začetku leta 2024 postavil inovativno tehnologijo v Marini Koper, kjer bo izvedeno tudi njeno testiranje. Vsakoletno vzdrževanje plovil zahteva njihovo pranje, pri tem pa se odlušči zunanja plast, kar povzroča obremenitev morskega okolja in posledično zdravja ljudi. Marina Koper veliko truda vlaga v iskanje trajnih in inovativnih rešitev pranja plovil z zajemanjem nevarnih onesnaževalcev, kot je mikroplastika, ter rešitev v povezavi s ponovno uporabo vode po pranju ladjevja.

________________________________________________________________________________________________________________________________

PANELNA DISKUSIJA O MIKROPLASTIKI NA KONFERENCI TBMCE

Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (UM) je v sodelovanju s SRIP Krožno gospodarstvo gostila mednarodno konferenco Tehnologije in poslovni modeli za krožno gospodarstvo – TBMCE, ki je potekala od 6. do 8. septembra 2023 v Portorožu.

O problemu plastike v okolju smo razpravljali v panelu z naslovom “Boj proti onesnaževanju voda s plastiko in mikroplastiko – izzivi in rešitve”. Panelno razpravo je vodila dr. Annamaria Vujanović z UM, ki v okviru dveh projektov misije Obzorje Evrope INSPIRE in REMEDIES vodi delovne sklope za trajnostni razvoj, ki se osredotočajo na odkrivanje, odpravljanje in preprečevanje plastike in mikroplastike v evropskih morjih ter rekah.  Na konferenci je sodelovalo tudi več predstavnikov projektov misije EU INSPIRE in REMEDIES, med njimi Univerza v Mariboru, Clera.One, Infordata in Nacionalni kemijski inštitut (NIC). Strokovnjaki so si izmenjali dragoceno znanje in ideje za napredek pri teh projektih in pogled v smeri prihodnjih inovacij.

Predstavniki partnerjev v projektih INSPIRE in REMEDIES v okviru programa Obzorje Evrope: Marko Petelin (Infordata), dr. Annamaria Vujanović (Univerza v Mariboru), Kostja Klabjan (Clera.One).

Odbor je imel čast gostiti nacionalne in mednarodne strokovnjake iz znanstvene skupnosti, gospodarstva in nevladnih organizacij. Strokovnjaki na panelu so opozorili na različne zakone, ki se nanašajo na ravnanje z odpadki. dr. Mojca Škerget, redna profesorica na Univerzi v Mariboru in strokovnjakinja za postopke formulacije separacije ter postopke s podkritičnimi in nadkritičnimi fluidi, je opozorila, da po tem, ko je Kitajska leta 2018 prepovedala uvoz tujih odpadkov, večina odpadkov konča v Indoneziji ali Turčiji. Glavna težava je v tem, da nimamo informacij o tem, kaj se dogaja s plastičnimi odpadki zunaj Evropske unije. dr. Andrej Kržan, direktor raziskav v družbi PlanetCare in znanstvenik, ki se ukvarja z ravnanjem z odpadki, je dodal, da velika podjetja ne poslušajo strokovnjakov, ko opozarjajo na podnebne spremembe in vpliv plastičnih odpadkov na okolje in zdravje ljudi. Maria Westerbos, ustanoviteljica in direktorica fundacije Plastic Soup Foundation ter ena vodilnih osebnosti v boju proti onesnaževanju s plastiko in mikroplastiko, je poudarila, da industrija fosilnih goriv še danes vlaga v množično proizvodnjo plastike, kar je nesprejemljivo, saj je v njenem interesu, da še naprej izkorišča okolje brez upoštevanja vpliva na ljudi, živali in planet. Dr. Mateja Grego, znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za biologijo in članica ekipe projekta HEU Mission z naslovom Plastic Pirates, ki se ukvarja z morsko biologijo in mikroplastičnim onesnaževanjem morskih sedimentov, je pojasnila, da plastika v void precej hitro mehansko razpade na majhne delce, zaradi različnih dejavnikov (npr. Izpostavljenost soncu).

Strokovnjaki so opozorili tudi na pomen pretirane uporabe plastike za enkratno uporabo – samo pridobivanje nafte in njena nadaljnja predelava v plastiko za enkratno uporabo zahtevata veliko naravnih virov in energije ter imata velik vpliv na okolje. Poleg tega vse plastike za enkratno uporabo ni mogoče reciklirati. dr. Mojca Škerget je pojasnila rešitev kemičnega recikliranja plastičnih odpadkov (npr. plastenk PET). Pri tem nastane težava, saj potrošniki plastiko reciklirajo neprimerno. To pa povzroča nastanek odpadkov, ki so primerni le še za sežig. Bart Stegeman, razvijalec novih izdelkov in postopkov pri Climate-KIC, je dodal, da je ključna ozaveščenost potrošnikov, podprta z dejavnostmi v projektih EU, ki vključujejo državljane.

Strokovnjaki so sklenili, da je ključno vprašanje prekomerne proizvodnje in prekomerne uporabe plastike. Ker smo daleč od ciljev EU glede recikliranja in še dlje od zelenega dogovora, je pomembno, da znanstveniki in aktivisti sodelujejo s politiki in ustreznimi organizacijami, da bi zagotovili trajnostne spremembe za prihodnje generacije.

Strokovnjaki na panelni razpravi “Boj proti onesnaževanju naših voda s plastiko in mikroplastiko – izzivi in rešitve”: Bart Stegeman (Climate-KIC), dr. Mojca Škerget (UM), dr. Mateja Grego (NIB), dr. Annamaria Vujanović (UM), Maria Westerbos (Plastic Soup Foundation), dr. Andrej Kržan (NIC, Planet care).

_____________________________________________________________________________________________________________________

PRVA ČISTILNA AKCIJA NA SLOVENSKI OBALI V SKLOPU PROJEKTA REMEDIES

Univerza v Mariboru je v sodelovanju z Javnim zavodom Krajinski Park Strunjan, v sklopu projekta REMEDIES, 15. aprila organizirala prvo čistilno akcijo na slovenski obali. Čiščenja se je poleg štirih REMEDIES partnerjev, udeležilo več kot 40 prostovoljcev iz lokalnega okolja.

 

Dr. Annamaria Vujanović, vodja s strani partnerja Univerze v Mariboru in vodja slovenskega demonstracijskega središča v projektu REMEDIES je ob čistilni akciji delila navdušenje ob uspešno izvedeni akciji in izrazila veselje za nadaljnjo sodelovanje na čistilnih akcijah in drugih aktivnostih povezanih z rešitvami za morja ter obale brez plastike za bodoče generacije. Čiščenje je potekalo na plaži na območju Strunjana, kjer so bili odpadki zbrani na območju zahodno od Belih Skal vzdolž plaže do Rta Ronek, udeleženci pa so pobirali makro- in mezo- plastične odpadke (predmete večje od 2,5 cm). Zbrani odpadki so se ločevali v dve različni vreči. Ena je bila namenjena plastičnemu odpadu, druga pa odpadu iz drugih materialov. Večino pobranih odpadkov je predstavljala plastika – predvsem ribiška oprema, razni ovitki prehranbene industrije, stiropor in cigaretni ogorki.

V aktivnostih so sodelovali tudi drugi partnerji projekta REMEDIES: Kemijski inštitut (KI) in podjetje Clera.One (CLERA) iz Slovenije ter nevladna organizacija Venice Lagoon Plastic Free (VLPF) iz Italije. Predstavnici KI sta na plaži testirali NIR skenerje za prepoznavanje tipologije plastičnih odpadkov, predstavnik VLPF je kot strokovnjak za monitoring ponudil strokovno pomoč pri postopku spremljanja količine in vrste odpadkov ter dopolnjevanju evropske baze EMODnet (European Marine Observation and Data Network) s podatki pridobljenimi na slovenskih plažah.  

Poleg čiščenja obalnega pasu so predstavniki podjetja CLERA testirali še zmogljivosti podvodnega drona za opazovanje morskega dna, odkrivanje makrooblog in potrjevanja prisotnosti mikroplastike v morju.

 

Na čistilni akciji je skupno bilo zbranih čez 60 kg plastičnih odpadkov. Zasluge za pomoč pri izvedbi čistilne akcije gredo tudi organizacijama Turistično združenje Solinar ter Terme Krka d. o. o.

Zahvala vsem udeležencem čistilne akcije, ki so s svojim prostovoljskim delom prispevali k rešitvam za lepšo in bolj čisto Slovenijo in hkrati vabilo k udeležbi na prihodnjih čistilnih akcijah.

 

Novice


Izobraževanje “Trajnostno poročanje podjetij po evropski direktivi”
Z veseljem vas obveščamo o našem pilotnem izobraževanju, imenovanem “Trajnostno poročanje podjetij po evropski direktivi”. Ta kratki tečaj je namenjen osredotočanju na trajnost in E več >

OBISK 7 INSPIRE PARTNERJEV NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI DOMŽALE-KAMNIK
17. aprila je 7 partnerjev projekta HEU Mission INSPIRE obiskalo slovensko demonstracijsko središče, z namenom planiranja implementacije tehnologij za čiščenje mikroplastike v odpadnih vodah. Obi več >

Sklep o razpisu volitev predstavnikov študentov v Senat FKKT
Povezava do dokumenta več >

Fakulteto obiskali partnerji v sklopu projekta INSPIRE
Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo (UM FKKT) sta obiskala dva poslovna partnerja, s katerimi fakulteta sodeluje v sklopu projekta Obzorje Evropa – INSPIRE. Fakulteto sta tako obiskala profe več >

Pregled vseh