1. FKKT
  2. Laboratoriji
  3. Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj
  4. Raziskovalna dejavnost

Raziskovalna dejavnost

RAZISKOVALNO PODROČJE

Glavna motivacija članov  laboratorija za  »Procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj« je obrniti sedanje netrajnostne trende, povezane zlasti s postopnim izčrpavanjem virov in obsežnimi izpusti. Delujemo s ciljem razvoja in uporabe celovitega načrtovalskega pristopa za prehod iz sedanjih linearnih sistemov proizvodnje in porabe v nove krožne verige proizvodnje, in pri tem uporabljamo odpadke ter znižujemo izpuste. V celotno kemijsko oskrbovalno verigo skušamo integrirati koncept krožnega gospodarstva. Raziskovalne teme obravnavajo celotno kemijsko oskrbovalno verigo od obnovljivih surovin, molekulskih pretvorb, zelenih tehnologij in procesov do distribucije naprednih produktov na lokalnem, regionalnem in kontinentalnem nivoju. Delujemo na 7 raziskovalnih sklopih, ki so usklajeni z Evropsko strategijo pametne specializacije S3 in slovensko usmeritvijo S4:

Obnovljivi viri, čista in učinkovita energija in raba vode

Izvedli smo optimizacijo ekonomske učinkovitosti oskrbovalne verige za biomaso, namenjeno proizvodnji energije s pomočjo parnega Rankinovega cikla. Pri tem smo upoštevali nihanja v razpoložljivosti biomase in vrednosti na energetskem trgu, kar omogoča prilagodljivost sistema spremenljivim pogojem. Določili smo optimalne lokacije dobavnih območij, skladišč, transportnih poti ter optimizirali delovanje pretvorbenih obratov glede na variabilne potrebe po toplotni energiji. Za izrabo biomase v parnem Rankinovem ciklu smo nadalje ocenili okoljske vplive z metodo ocene življenjskega cikla (LCA). Na študiji primera slovenske občine smo pokazali, da sistemi ponujajo znaten potencial za zmanjšanje okoljskega vpliva, z negativnimi vrednostmi v vseh ocenjenih kategorijah vpliva. Za optimalno proizvodnjo energije z uporabo sončne energije in organskega Rankinovega cikla (ORC) smo z metodo LCA izvedli oceno ogljičnega odtisa ob upoštevanju večletnega obratovanja sistema. Pristop združuje optimizacijo in LCA ter omogoča izboljšanje energetske učinkovitosti sistema ob hkratnem zmanjšanju njegovega vpliva na okolje.

Z namenom podpore prehodu na bolj trajnostne materiale in zmanjšanja vpliva na okolje smo razvili optimizacijsko strategijo, ki temelji na regresijski analizi za napoved prihodnje uporabe plastike in njenih poti po koncu življenjske dobe. Projekcije do leta 2050 vključujejo oceno učinkov različnih trajnostnih pristopov, kot so razvoj bioplastike, plastike z uporabo tehnologije Power-to-X ter načrtovanje materialov za lažje in bolj učinkovito recikliranje. Ti ukrepi prispevajo k učinkovitejši rabi virov in zmanjšanju odvisnosti od fosilnih surovin.

Izvedli smo več študij, ki so osredotočene na oceno družbenih vplivov uporabe plastike in alternativnih embalažnih rešitev skozi socialno oceno življenjskega cikla (S-LCA). Ocenili smo družbene vplive skozi celotno vrednostno verigo plastike, pri čemer smo identificirali ključne izzive in priložnosti za izboljšanje socialne trajnosti. Poleg tega smo primerjali družbene učinke različnih rešitev za embalažo pijač, analizirali razlike med tradicionalno plastično embalažo in bolj trajnostnimi alternativami. Dodatno smo raziskali socialno trajnost plastičnih materialov in njihovih alternativ v kontekstu embalaže, pri čemer smo pridobili dragocene vpoglede v kompromisne odločitve pri izbiri materialov. Skupaj te študije ponujajo celovito razumevanje socialnih vplivov, povezanih s proizvodnjo in porabo plastike, ter spodbujajo bolj družbeno odgovorne in trajnostne prakse embalaže.

Raziskave na področju modeliranja in optimizacije proizvodnje bioplina smo nadaljevali z razvojem matematičnega in numeričnega modela v CSTR bioreaktorju realne bioplinarne. Posebna pozornost je usmerjena v modeliranje inhibicij (191356163). V ta namen je obstoječi kompleksni BioModel nadgrajen z ustreznim modeliranjem nekompetitivnih, kompetitivnih in akompetitivnih inhibicij. Znanje iz modeliranja in optimizacje procesa AD pa smo prenesli tudi na modeliranje in optimizacijo napredne osmoze. Rezultati raziskav v sodelovanju z raziskovalci z Univerze v Jaén -u so bili predstavljeni na mednarodnih konferencah. Na temo pridobivanja energije iz odpadkov in odpadnih voda pa je bil objavljen poljudni članek v interni reviji UM (UMniverzum).

V okviru raziskovalnega projekta VALREO (J4-50149) raziskujemo možnosti proizvodnje vrednih produktov iz stranskih produktov in odpadkov industrije rastlinskih olj, kot so npr. različne vrste pogač oljnih semen.  Iz vidika optimizacije obdelave odpadkov oljne industrije smo na podlagi biorafinerijskega koncepta in industrijske simbioze razvili model valorizacije teh in nekaterih drugih vrst odpadkov z integracijo procesov anaerobne digestije (AD) in hidrotermalne karbonizacije (HTC). Izvedli smo laboratorijske eksperimente termo-kemične obdelave (HTC, torefikacije in pirolize) in preučili vpliv procesnih parametrov na lastnosti produktov ter možnost so-karbonizacije oljnih pogač in blata čistilnih naprav. Preučili smo hidrotermično predobdelavo oljnih pogač in možnost uporabe produktov v kasnejši pirolizi, njihove gorivne lastnosti in obnašanje pri sežigu oz. pirolizi. Študirali smo učinke uporabe izbranega globoko evtektičnega topila na ekstrakcijo vrednih komponent s procesom HTC. Nemodificirana in modificirana oglja smo testirali kot adsorbent za adsorpcijo barvil metilen modro in bromokrezol zeleno. Procesne tekočine iz HTC smo fotokemično obdelali v pretočnem mikro-reaktorskem sistemu ob dodatku peroksida.

Analizirali smo učinkovitost odvajanja toplote za baterijske pakete na podlagi materialov s faznimi spremembami in nizom mikro toplotnih cevi. Z uporabo genetskih algoritmov in umetnih nevronskih mrež smo optimirali strukturo bionskih reber, da bi izboljšali toplotno-hidravlične učinkovitosti hladilnikov. Izvedli smo pregledno študijo o integraciji nanomaterialov v sončne celice občutljive na barvo, ki predstavljajo alternativo konvencionalnim sončnim celicam za izboljšanje njihove učinkovitosti in funkcionalnosti. Izvedli smo eksperimentalne raziskave transporta kapljic spojin pri različnih Reynoldsovih številkah, razmerjih viskoznosti in prostorskih razmerjih. Izvedli smo dinamično simulacijo usedanja delcev na robovih lopatic plinskih turbin. Preučevali smo učinke naklona in hitrosti pihanja na debelino usedline in učinkovitost hlajenja.

Proizvodnja metanola iz zajetega CO₂ in zelenega vodika je bila simulirana v programu Aspen Plus, pri čemer sta bila primerjana neposredna hidrogenacija CO₂ in dvostopenjski proces z reakcijo obratnega vodno-plinskega premika. Rezultati kažejo, da neposredna sinteza zagotavlja večji izkoristek metanola (13,4 kmol/MW proti 11,2 kmol/MW), zahteva manj energije in povzroča nižje emisije ogljika, kar jo naredi učinkovitejšo in bolj trajnostno možnost.

Razvili smo tudi integriran pristop za hkratno optimizacijo oskrbovalne verige in procesne sheme, ki vključuje AD, HTC ter soproizvodnjo električne energije in toplote. Na podlagi razvitega mešano celoštevilskega nelinearnega matematičnega modela smo določili optimalno konfiguracijo omrežja z vidika izbora surovin, lokacij obratov in končnih uporabnikov, načinov transporta ter procesnih parametrov znotraj obratov, pri čemer smo upoštevali proizvodnjo digestata, hidrooglja, električne energije in toplote.

Sinteze novih (bio)reakcijskih poti, bio- in farmacevtskih procesov

Analizirali smo presnovo alternativnih neprehranskih substratov v bioplin s čim manjšo porabo vode v procesu.  Izvedli smo dva eksperimenta, kjer smo najprej koruzno silažo primerjali s silažo različnih letin in lokacij, nato pa še naučinkovitejšo mešanico analizirali z različnimi deleži suhe snovi v fermentorju (2-14%). Izvedli smo katalitično razgradnjo lesnih odpadkov v subkritični in superkritični vodi za proizvodnjo bio-olja in bioplina.

Nadaljevali smo s študijami fermentacije mleka za proizvodnja kefirja. Upoštevali smo tradicionalni postopek proizvodnje kefirja, ki temelji na cepljenju mleka s kefirjevimi zrni. Kakovost in količina proizvedenega kefirja sta odvisni tudi od dinamike fermentacijskega procesa. Oblikovali in sintetizirali smo sistem regulacije v zaprti zanki, v katerem spreminjanje temperature bioreaktorja omogoča nadzor časovnega poteka koncentracije raztopljenega CO₂. Razvit je bil nelinearen dinamičen matematični model fermentacijskega procesa, ki omogoča oceno vpliva temperature bioreaktorja na dinamiko fermentacije. Izvedli smo načrtovanje in sintezo običajnega linearnega regulacijskega sistema s konstantnimi parametri. Razvit je bil tudi adaptivni regulacijski sistem, ki omogoča sledenje poteka parametrov fermentacijskega procesa glede na želene referenčne trajektorije brez časovno zamudne predhodne identifikacije parametrov modela fermentacijskega procesa.

Izziv našega raziskovalnega dela je bila tudi dehidracija kefirja in proizvodnja instant liofiliziranega praška. Liofilizacija oziroma sušenje z zamrzovanjem je priljubljena metoda za dolgotrajno ohranjanje bioaktivnih snovi. Ta postopek povzroči minimalno krčenje in omogoča pridobitev popolnoma topnega izdelka, ki se enostavno ponovno hidrira. Liofilizacija se pogosto uporablja za ohranjanje začetnih kultur mlečnokislinskih bakterij, ki sodelujejo pri fermentaciji mlečnih in drugih živil. Z raziskavami smo potrdili, da je možno uspešno pripraviti kefir iz liofiliziranega mlečnega kefirjevega praška. Potrebne količine začetne kulture so zelo majhne, kar predstavlja pomembno prednost te metode. Hkrati pa lahko ta pristop ponudi rešitev za podaljšanje tržne vrednosti te mlečne pijače. Drugi cilj  raziskave je bil ugotoviti, ali lahko iz liofiliziranega vodnega kefirja pripravimo novo fermentirano pijačo, ki ima okus po vodnem kefirju. Rezultati so pokazali, da temperatura pomembno vpliva na stabilnost te pijače. Pijača, ki je bila najbolj podobna vodnemu kefirju, je bila pripravljena v razmerju 14,2 g liofiliziranega vodnega kefirja na 100 mL vode. Shranjena v hladilniku, lahko ohrani svojo stabilnost do dva tedna.

Za imobilizacijo encimov smo uspešno uporabili porozne materiale poli (GMA-co-EGDMA), kar predstavlja platformo za različne katalitične aplikacije. Sintetizirali smo porozne monolite z odprto hierarhično poroznostjo, ki omogočajo učinkovito imobilizacijo β-galaktozidaze z aktivacijo z glutaraldehidom.

Lipaze so med najpogosteje uporabljenimi encimi zaradi svoje visoke stabilnosti in aktivnosti pri različnih procesnih pogojih in reakcijskih medijih. Katalizirajo hidrolizo maščob in olj. V naši študiji smo izvedli encimsko katalizirano hidrolizo triacetina z imobilizirano lipazo ter spremljali potek reakcije z in-situ FTIR spektroskopijo. Reakcije so bile izvedene pri različnih temperaturah, količinah encima in pH vrednostih pufra. Za kinetično analizo smo uporabili Michaelis-Mentenov kinetični model. Raziskava  prispeva k boljšemu razumevanju vpliva različnih dejavnikov na učinkovitost z lipazami kataliziranih reakcij ter ponuja dragocene informacije za optimizacijo industrijskih procesov, pri katerih se uporabljajo encimi.

Razvoj orodij in metrik za okoljsko ocenjevanje proizvodnih procesov

Poraba plastike in upravljanje z njo ob koncu življenjske dobe predstavljata znaten okoljski odtis in sta energetsko potratni. Strategije, kot so prehod od odpadkov do virov in preventivne strategije, so bile v Evropi široko promovirane kot protiukrepi, vendar pa njihova učinkovitost ostaja negotova. Naša raziskava se je osredotočila na odkrivanje vzorcev okoljskega odtisa vrednostne verige plastike v državah članicah Evropske unije (EU-27) z uporabo raziskovalne analize podatkov, pri čemer smo uporabili metodo zmanjšanja dimenzij in grupiranja. Analizirali smo tudi dinamiko izvoza plastičnih odpadkov iz EU v zadnjih letih in ugotovili, da se večina teh odpadkov izvozi v države z manj razvitimi tehnologijami in infrastrukturo.

Odpadne ribiške mreže so eden glavnih virov plastike in mikroplastike, ki onesnažujejo oceane ter ogrožajo morske ekosisteme. Razkroj teh mrež v mikroplastiko prispeva k širjenju mikroplastike v prehranjevalne verige in ima dolgoročen negativni vpliv na okolje. Izvedli smo ekonomsko analizo življenjskega cikla recikliranja najlona iz odpadnih ribiških mrež s poudarkom na celotni vrednostni verigi, vključno z zbiranjem mrež, mehansko in termomehansko obdelavo ter proizvodnjo končnega izdelka, recikliranih sončnih očal.

Urbana območja imajo pomemben vpliv na okolje, zato je naša raziskava vključevala modeliranje osmih najpogosteje uporabljenih plastičnih polimerov v sistemu evropskega mesta. V okviru projekta Načrtovanje in upravljanje trajnostnih vrednostnih verig proizvodnje plastičnih materialov za prehod v krožno gospodarstvo (J7-3149) je bila izvedena študija hidrotermične razgradnjo različnih poliolefinov, kot so primarni in reciklirani polietilen, popipropilen in njihove mešanice v različnih oblikah kot granulati in folije. Raziskana je bila razgradnja in fragmentacija konvencionalnih in biološko proizvedenih plastičnih odpadkov v simuliranih in realnih vodnih okoljih. Preučene so bile tri vrste plastike: polietilen tereftalat (PET), melaminska eterificirana smola (MER) ter polimlečna kislina (PLA). Raziskali smo tudi morfološke, površinske in termične lastnosti teh treh plastičnih materialov v obliki folij oz. vlaken v zemlji med (bio)razgradnjo.

Razvili smo matematični model in optimizacijsko orodje, ki na osnovi regresijskih analiz napoveduje uporabo plastike in njeno pot po koncu življenjske dobe do leta 2050. Model temelji na zgodovinskih podatkih in vključuje analizo posegov, ki omogoča kvantitativno oceno vpliva različnih strategij zmanjšanja plastičnega odtisa. Vključeni so ukrepi, kot so razvoj alternativnih materialov, bioplastike, proizvodnja plastike na osnovi tehnologij Power-to-X ter napredne rešitve recikliranja, s čimer orodje omogoča celovito okoljsko presojo v zgodnjih fazah oblikovanja proizvodnih procesov.

Raziskave obnovljivih virov biomase in odpadkov za proizvodnjo izdelkov z višjo dodano vrednostjo in energije predstavlja pomemben korak k večji trajnosti in zmanjšanju okoljskega odtisa. V tem okviru lahko odpadki iz lupin rakov nudijo širok spekter dragocenih spojin, kot so beljakovine, hitin in karotenoidi, ki omogočajo številne možnosti za komercialno valorizacijo. Izvedena je bila študija tehnologij za trajnostno proizvodnjo hitozana preko pretvorbe hitina in primerjana s konvencionalnimi procesi. Ocenili smo okoljsko obremenitev in energetsko poraba za različne procese, temelječe na laboratorijskih podatkih.

Predlagali smo alokacije okoljskih vplivov za različne deležnike v vrednostni verigi plastičnih materialov na podlagi koncepta teorije iger. Za podporo zmanjševanju količine plastičnih odpadkov in recikliranju v smeri krožnega gospodarstva smo uporabili metode kooperativne teorije iger na študiji primera plastenk iz polietilen tereftalata (PET). Preučili smo štiri scenarije z različnimi pristopi ravnanja ob koncu življenjske dobe, katerih cilj je dolgoročno sodelovanje med vsemi deležniki in s tem spodbujanje trajnostnega ravnanja s plastičnimi odpadki.

V sklopu članka smo z orodjem H5P razvili tri interaktivne module in jih preizkusili s 35 učenci 7., 8. in 9. razreda na eni izmed podeželskih pomurskih osnovnih šol. Z uporabo kvazieksperimenta smo ugotovili, da ima izvedba pripravljenih interaktivnih modulov pozitiven učinek na učenčevo znanje o podnebnih spremembah.

Izvedli smo celovito analizo življenjskega cikla kozmetične kreme z dodanimi nanodelci zlata v celotni življenjski dobi. Študija je pokazala visoke okoljske vplive, zlasti zaradi sinteze nanodelcev in porabe elektrike. Največji vplivi so povezani s podnebnimi spremembami, evtrofikacijo sladkih voda in ekotoksičnostjo. Za zmanjšanje vplivov so ključni optimizacija sinteze, učinkovitejša raba energije in nadomestitev materialov.

Izdelali smo koncept pametnega sistema za ločevanje plastičnih odpadkov z uporabo senzorjev in globokega učenja. Sistem je mogoče uporabiti tako pri viru nastanka odpadkov kot v centraliziranih sortirnih obratih. Ugotovitve kažejo, da bi kombinacija senzorjev in kamer lahko izboljšala čistost ločenih frakcij in učinkovitost recikliranja.

Razvili smo inovativni indeks za oceno krožnosti in trajnosti v kmetijstvu, poimenovan indeks ACS (Agricultural Circularity and Sustainability). Indeks se lahko uporabi za oceno stanja sektorja v določeni državi, za primerjavo med državami, vgrajen pa je tudi v optimizacijski model oskrbovalne verige hrane, kjer kot večkriterijska namenska funkcija spodbuja prehod v krožno in trajnostno kmetijstvo. Študija primera za Slovenijo pokaže, da bi ukrepi, kot so zmanjšanje uporabe umetnih gnojil, omejevanje zavržkov hrane, sprememba prehranskih navad in spodbujanje ekološkega kmetovanja, več kot podvojili vrednost indeksa.

Izdelali smo kvantitativni pristop za spremljanje prehoda v krožno gospodarstvo na ravni podjetij, panog in držav. Vključuje pet kategorij (vodo, energijo, emisije, odpadke, materiale), iz katerih oblikujemo kazalnike in izračunamo skupni indeks krožnosti. Pristop smo preizkusili na primeru proizvodnega podjetja in države Slovenije, pri čemer smo identificirali ključna področja z nizko stopnjo krožnosti ter določili prednostna področja za izboljšave in ukrepanje.

Razvoj računalniško podprtih metod in orodij za sintezo trajnostnih sistemov

Za izboljšanje krožnega gospodarstva in zmanjšanje količine odpadkov so med drugim tudi ključne izboljšave v učinkovitosti recikliranja in natančnejši sistem ravnanja z odpadki. Predstavili smo poenostavljen konceptualni model za pameten sistem ločevanja plastičnih odpadkov, ki temelji na senzorjih in globokem učenju (DL), da bi olajšali reciklažo in ponovno uporabo. Predlagani sistem bi lahko bil uporabljen tako na izvoru (v pametnih smetnjakih) kot v centralizirani sortirni napravi. Raziskana sta bila dva pametna sistema ločevanja na podlagi njihove sestave, velikosti, čistoče, videza: i) z uporabo senzorjev (NIR, vlažnost, temperatura, CO2, CH4 in profil) ter ii) z uporabo RGB kamere za ločevanje embalažnih materialov.

Izdelana sta bila spletna kalkulatorja krožnosti za transparentno analizo napredovanja h krožnemu gospodarstvu na ravni držav in podjetij. Kalkulatorja temeljita na odprtokodnih podatkih in predstavljata znanstveno utemeljeno orodje za ponovljivo in sistematično analizo podatkov z izračunom indeksov krožnosti ter vizualizacijo rezultatov, kar olajšuje uporabo metodologije v praksi.

Rezultati raziskave o numerični stabilnosti relaksacij generaliziranega disjunktnega programiranja (GDP) so bili predstavljeni na evropskem simpoziju ESCAPE 34. Predstavili smo algoritem kot alternativno predstavitev modela mešanega celoštevilskega nelinearnega programiranja (MINLP), ki zagotavlja vsaj tako tesne kontinuirne relaksacije MINLP-jev kot reformulacija konveksne lupine (CH). Algoritem temelji na reševanju zaporedja dveh NLP-jev, ki oba temeljita na alternativni mešano celoštevilski reformulaciji (AMI). Predstavili smo rezultate numeričnih študij, ki primerjajo različne BDP z reformulacijami MINLP, in sicer Big-M, CH in AMI. Doslej pridobljeni rezultati kažejo, da se predlagana reformulacija uspešno izogne ​​numeričnim nestabilnostim, ki jih prinaša perspektivna funkcija, ki pri uporabi lokalnih optimizacijskih metod vodi do suboptimalnih rešitev za določeno, čeprav omejeno število konveksnih primerov.

Večkriterijska časovna in prostorska integracija virov v preskrbovalnih verigah podjetij in Sinteza energijsko učinkovitih kemijskih preskrbovalnih verig v obnovljivih mrežah

Razvijali smo večperiodni in večkriterijski optimizacijski model za prehod na trajnostne energetske sisteme v Evropski uniji, s poudarkom na proizvodnji in oskrbi z biogorivi, električno energijo in toploto iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov. Za povečanje učinkovitosti prihodnjih energetskih sistemov smo model nadgradili z medsektorsko integracijo in vključitvijo kratkoročnih in dolgoročnih hranilnikov energije. Poseben poudarek je bil namenjen medsektorski integraciji in njenem vplivu na doseganje podnebnih ciljev.

Prenos znanja in tehnoloških rešitev

Za Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo smo izdelali zaključni elaborat, ki prikazuje razvoj kvantitativne, večnivojske metodologije za spremljanje napredka h krožnemu gospodarstvu na makro ravni (država), mezo ravni (sektor) in mikro ravni (podjetja). Študijski primeri na vseh nivojih prikazujejo analize scenarijev, vključno z oceno vplivov Nacionalnega energetsko podnebnega načrta (NEPN) na stopnjo krožnosti. Prikazano je oblikovanje najučinkovitejših ciljanih ukrepov za izboljšanje krožnosti ter ekonomska oceno za njihovo implementacijo.

Za naročnika iz industrije smo izdelali študijo okoljskih vplivov kozmetične kreme z analizo življenjskega cikla.

Bili smo recenzenti uglednih znanstvenih revij in raziskovalnih nalog osnovnošolcev ter srednješolcev v gibanju Mladi za napredek Maribora.

RAZISKOVALNA OPREMA

    • Programska oprema za računalniško podprto procesno tehniko: Aspen+, HYSYS, SuperPro Designer, SuperTarget, PHAST, DIPPR
    • Optimizacijska programska oprema: GAMS, MIPSYN-MINLP, ICAS, Interfaces
    • Matematična programska oprema: MathCad, MATLAB, Mathematica, Polymath
    • Reaktor za kemijske reakcije v tekoči fazi Armfield
    • Pretočni cevni reaktor Armfield
    • Avtomatski laboratorijski reaktor RC1 Mettler Toledo
    • Spektrofotometer ReactIR IC10
    • Anaerobni in aerobni reaktor Armfield
    • CEU katalitski reaktor Armfield
    • Izobraževalna oprema za korozijo Armfield
    • Aeracijska enota
    • Oprema za izobraževanje in raziskave regulacije procesov GUNT
    • Reakcijski sistem RSST
    • Oprema za testiranje požarne in eksplozijske varnosti MP-1, MP-4 Kühner
    • Laboratorij za ekološko tehnologijo
    • Membranski bioreaktor ZW-10 Zenon
    • Enota za reverzno osmozo Culligan
    • Ozonator Wedeco
    • Flokulacijski sistem za JAR – test
    • EasyMax avtomatiziran dvoreaktorski sistem

 

RAZISKOVALNI PROGRAMI IN PROJEKTI

PROGRAMSKA SKUPINA / RESEARCH PROGRAMME GROUP

  • Procesna sistemska tehnika in trajnostni razvoj (P2 – 0414)
    Nosilec: Zdravko Kravanja

ARIS PROJEKTI

  • Računalniško podprto okolje za sistematično sintezo, načrtovanje in vključevanje pretočne kemije in mikroprocesov v trajnostne proizvodne sisteme, ciljano na Moč-do-X (J2-60044: 1.2.2025 – 31.1.2028)
    Nosilec: Zdravko Kravanja
  • Optimizacija razvoja trajnostne prehranske suverenosti v Sloveniji (V2-2401: 1.9.2024 – 28.2.2027)
    Nosilec: Zorka Novak Pintarič
  • Večnivojske raziskave zajemanja emisij ogljika in termodinamskih ciklov (N2-0361: 1.4.2024 – 31.3.2027)
    Nosilec: Lidija Čuček
  • Valorizacija stranskih produktov industrije rastlinskih olj na podlagi biorafinerijskega pristopa – VALREO (J4-50149: 1.11.2023 – 31.10.2026)
    Nosilec: Aleksandra Petrovič
  • Ocenjevanje in zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem zdravstvenem sistemu (V2-24048: 1.10.2024 – 30.9.2026)
    Nosilec: Damjan Krajnc

Erasmus+

  • Teaching green and digital solutions to the future generations of engineering students GENESIS, (shema KA220-HED, predvidoma 1.9.2025 – 31.8.2028)
    Nosilec: Lidija Čuček

BILATERALNA MEDNARODNA SODELOVANJA / BILATERAL COOPERATIONS

Bosna in Hercegovina

  • Razvoj ekonomsko učinkovitih in ekološko trajnostnih procesnih rešitev (BI-BA/24-25-015: 1.1.2024 – 31.12.2025)
    Nosilec: Zdravko Kravanja

Hrvaška

  • Stabilizacija encima z imobilizacijo (BI-HR/25-27-020: 1.1.2025 – 31.12.2026)
    Nosilec: Darja Pečar